[SlovLit] Emil Tokarz -- Re: Sumljiva znanost? -- Skriti pomeni pravljic -- Dvojezični otroci

[Miran gmail]

Od: Andrej Šurla <andrej.surla na gmail.com>
Datum: 27. december 2014 01.19
Zadeva: V Bielsku-Biali s prof. Tokarzem
(http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2014/005036.html)
Za: slovlit na ijs.si

Spoštovani, naj se pred novoletnim praznovanjem najde čas še za besedo
o prijetnem dogodku iz iztekajočega se koledarskega leta, za katerega
so poskrbeli na Malem Dunaju, kar je ljubkovalno ime za poljsko mesto
Bielsko-Biała. Na tamkajšnji Tehniško-humanistični akademiji so 15.
decembra pripravili večer, posvečen profesorju Emilu Tokarzu, velikemu
prijatelju Slovenije in slovenščine, ustanovitelju slovenistik tako na
omenjeni akademiji kot že prej tudi na Šlezijski univerzi v Katovicah
oz. Sosnovcu in prejemniku Pretnarjeve nagrade, ki se podeljuje
ambasadorjem slovenske književnosti in jezika po svetu, ter zlate
plakete Univerze v Ljubljani.

Na pomen svežega sedemdesetletnika za svetovno slovenistiko je bilo
pred dnevi na tem forumu že opozorjeno, zato dodajam le še nekaj
drobcev z res prijetnega srečanja. Nisem daleč od resnice, če rečem,
da sta bila na njem Slovenija in slovenščina omenjeni skoraj
tolikokrat in z enako toplino kot ime samega slavljenca. Ko se rektor
poljske visokošolske inštitucije v čustveno obarvanem nagovoru spomni
podrobnosti z izleta po Sloveniji, po kateri ga je nekoč popeljal
prof. Tokarz, in ko je darilo skupine poljskih kolegov slovenski
izdelek, se človek resnično zave, kakšno delo za popularizacijo naše
domovine in njene kulture je na Poljskem opravil ta pri nas včasih
tudi nekoliko nerazumljeni zaljubljenec v vse, kar je slovensko.

Prireditve se je poleg vodstva in predavateljev bielske akademije in
tamkajšnjega bivšega nadškofa udeležila tudi številčna delegacija
Inštituta za slovansko filologijo Šlezijske univerze, Tokarzevo drugo
domovino (kot je v svojem nagovoru zbranim gostom s solzami v očeh g.
Emil ponovno poudaril) pa je poleg pisca tega poročila zastopal dekan
mariborske Filozofske fakultete prof. Jesenšek s soprogo.   G. Marko
je bil tudi eden izmed govornikov: z izbranimi besedami je orisal
jubilantovo strokovno, organizacijsko in kulturnopovezovalno delo ter
poudaril, da bi bilo prav, če bi se mu za vse to zahvalila tudi naša
država.

Ob sedemdesetletnici prof. Tokarza je izšla tudi spominska knjiga,
naslovljena W podróży za słowem (Na potovanu za besedo), v kateri je
zbranih 32 tematsko raznorodnih prispevkov slavljenčevih sodelavcev,
študentov in prijateljev. Deset so jih prispevali slovenski avtorji,
slovenske teme pa obravnavajo tudi referati treh poljskih
raziskovalcev. Izmed slednjih piše Anna Muszyńska-Vizintin o
dvojezičnih krajevnih imenih  v Benečiji-Julijski krajini, Justyna
Miśta-Ślęzak o vplivu nemščine in srbohrvaščine na slovenščino, Leszek
Małczak pa o deležu Slovenije v kulturnem sodelovanju nekdanje
Jugoslavije s tujino. Od Slovencev pripada v knjigi uvodno mesto
(takoj za urednikovo predstavitvijo projekta in bibliografskim
pregledom Tokarzevega dela) osebnim spominom na leta srečevanj s
slavljencem izpod peresa Silvije Borovnik. Sledi informativno in rahlo
polemično zasnovani članek Marka Jesenška o položaju slovenščine v
evropski družini jezikov v času sodobne globalizacije. Mojca Smolej
predstavlja sintaktične konstrukcije s presečnega polja stavčne
podrednosti in prirednosti (medtem ko, namesto da, češ da, kar, samo
da). Jezikovno vplivanje angleščine na sodobno slovensko poslovno
terminologijo obravnava (ob (ne)slovenjenju izraza brand) Nada Šabec.
Vlado Nartnik predstavlja strukturne sorodnosti (ali vsaj podobnosti)
v pregibanju osebnih zaimkov v pogovorni slovenščini, letonščini in
nemščini. Jezikoslovno skupino slovenskih člankov sklene komentirani
popis več kot šestdesetih stilno zaznamovanih izrazov iz izbora
predvojne kratke proze Ivana Potrča Prepovedano življenje. Janez
Vrečko ponuja bralcem Tokarzeve spominske knjige iz konsa Srce v
alkoholu izhajajočo razpravo o Kosovelovem konstruktivizmu. Zoltan Jan
predstavlja osnovne biografske črte Cirila Kosmača in spregovori o
(pre)skromni opaženosti njegove literature v Italiji, pri čemer
problematizira tako italijansko kot tudi slovensko politiko
mednarodnega kulturnega posredništva. Tone Smolej obravnava vpliv
Sienkiewiczevih romanov Z ognjem in mečem in  Quo vadis na podobo
literarnih oseb Finžgarjeve literarne klasike Pod svobodnim soncem.
Podpisani pa sem z referatom o umetnosti kot temi, motivu in
oblikovnem gradniku pesmi, zbranih v knjigi  V sotočju Bistrice in
Mošenika, v publikacijo pripeval spomin na Tokarzevega pokojnega
prijatelja in pomembnega sodelavca iz obdobja oblikovanja katoviške
slovenistike Toneta Pretnarja.

Prof. Tokarz, gospod Emil, na še mnoga leta! Oz. po poljsko: Sto lat,
sto lat, niech żyje, żyje nam!

Vse dobro v novem letu želim vsem
Andrej Šurla

===

From: "BLAZIC, Milena Mileva" <milena.blazic na pef.uni-lj.si>
To: slovlit na ijs.si
Date: Thu, 25 Dec 2014 12:45:37 +0100
Subject: Re: Sumljiva znanost?
(http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2014/005038.html)

Dragi Miran, odzivam se na utemeljeni sum glede “Sumljivih znanosti”
in potrjujem hipotezo. Skoraj tedensko dobivam tudi takšne, na videz
laskave pobude, vendar je v resnici, tako kot si napisal, sumljiva
kvaziznanost, ki rekrutira naivneže in vzhodno-južne Evrope, ki smo že
zdavnaj sprejeli neprimerna merila za izvolitve v nazive in jih naprej
generiramo, tudi tako. Tudi zaradi “divide et impera”. Poznam nekaj
oseb, ki so šle v takšno “znanstveno” sodelovanje, resnično vse so
same morale narediti, financirati, distribuirati ipd. Sicer ARRS
postavlja podobne pogoje, ki se razlikujejo v tem, da ARRS dela v
nacionalnem kontekstu in so dejstva več ali manj preverljiva.

LP Milena

===

Milena Mileva Blažić: Skriti pomeni pravljic: Od svilne do jantarne
poti. V Ljubljani: Pedagoška fakulteta, 2014. 372 str.

===

Od: Lingvistični krožek <lingvisticni.krozek na gmail.com>
Datum: 26. december 2014 12.23
Zadeva: LK, 5. januar

LINGVISTIČNI KROŽEK FILOZOFSKE FAKULTETE V LJUBLJANI vabi na 1054.
sestanek v ponedeljek, 5. januarja, ob 18.00 v predavalnici 325 v 3.
nadstropju Filozofske fakultete. Predavala bo asist. dr. Barbara
Baloh, Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem v Kopru. Tema
predavanja: Pripovedovanje otrok od 3. do 7. leta starosti na
dvojezičnem območju v Slovenski Istri in na Tržaškem. Vabljeni tudi
študentje. -- Chikako Shigemori Bučar