[SlovLit] Koroške izolekse -- Verižica : žagica -- Ozka grla OA -- Semi

[Miran gmail]

Od: Carmen Kenda-Jež <karmenkendajez na gmail.com>
Datum: 07. december 2014 15.19
Zadeva: Vabilo na zagovor

V ponedeljek, 8. 12. 2014, ob 10.30 bo v predavalnici 4 Filozofske
fakultete v Ljubljani (Aškerčeva 2) Andrejka Žejn zagovarjala
doktorsko disertacijo z naslovom Določitev poteka izoleks v slovenskih
narečjih na avstrijskem Koroškem. Gre za nalogo s področja regionalne
lingvistične geografije, ki nadaljuje raziskave graškega projekta
Leksikalna inventarizacija slovenskega ljudskega jezika na Koroškem.
Vljudno vabljeni.

===

Od: Erika Kržišnik <erika.krzisnik na ff.uni-lj.si>
Datum: 07. december 2014 22.52
Zadeva: Jurgec

V sredo, 10. 12., ob 11.20h bo dr. Peter Jurgec, profesor na Oddelku
za jezikoslovje Univerze v Torontu, imel predavanje O verižici,
žogici, žožici in drugih -icah ali Variantnost palatalizacije v
slovenščini. Predavanje bo na Filozofski fakulteti v predavalnici 116.
Takole razmišlja:

»Palatalizacija v slovenščini se pojavlja pred nekaterimi priponami, v
nekaterh osnovah in je včasih variantna (Toporišič 2000), kot npr.
strankica ~ strančica, dolgonogec ~ dolgonožec, krogec ~ krožec.
Predstavil bom korpusno študijo, ki prvič razišče tudi fonološke
spremenljivke te variantnosti. Rezultati kažejo, da je variantnost
odvisna od sosednjih in nesosednjih glasov. Na pogostnost
palatalizacije najbolj vplivajo sosednji glasovi. Tako pripone, ki se
začenjajo na [i] veliko pogosteje povzročijo palatalizacijo kot
pripone, ki se začenjajo na druge glasove. Palatalizacija je
pogostejša pri osnovah, ki se končajo na [k] ali [g] v primerjavi s
[h]. Presenetljivo pa se je pokazalo, da na pogostnost palatalizacije
vplivajo tudi nesosednji glasovi. Palatalizacija je veliko redkejša v
osnovah, ki se začenjajo (!) na mehkonebnik. Palatalizacija pa se
skoraj nikoli ne pojavlja pri osnovah, ki imajo še kak šumnik, npr.
žagica (in ne *žažica), črkica (nikoli *črčica), špagica (nikakor
*špažica). Ti podatki so nepričakovani, saj so glasovni vzorci vedno
odvisni samo od sosednjih ali bližnjih glasov. V jezikih sveta ni
znanega nobenega primera, ko bi bila premena na koncu besede odvisna
od začetka besede. Slovenščina predstavlja najprepričljivejši primer
doslej.«

Vabljeni! Prepričana sem, da vam ne bo žal.
Erika Kržišnik

===

http://knjiznica.zbds-zveza.si/index.php/knjiznica/article/view/504/483
-- Marc L. Greenberg idr. Ozka grla sistema odprtega dostopa: Glasovi
iz sveta (prevod članka Bottlenecks in the Open-Access System: Voices
from Around the Globe). Knjižnica 58/3 (2014). 77--92. (Za druge
članke v tej številki glej
http://knjiznica.zbds-zveza.si/index.php/knjiznica/issue/current.)

===

Od: Janez Dular <janez_dular2 na t-2.net>
Datum: 07. december 2014 21.16
Zadeva: Re: SlovLit izvleček, let 592, številka 4
(http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2014/005010.html)

Dragi Miran, v prispevku o intetektualni zgodovini foruma diskusijske
skupine Humanist je dvakrat uporabljen izraz "semi", obakrat s
pravopisno napako (morda pod vplivom tujejezičnega vira ali pa kar
tako?). Ker gre za prvi del zloženke, ga je treba pisati skupaj, tako
je tudi predpisano v prvi in drugi izdaji SSKJ ter SP (s ponazoritvami
semifinale, semihumiden ipd.). Pravopisnega omahovanja pri izrazih s
to sestavino doslej nisem opazil. Če se bo na navedeni prispevek
navezalo kakšno nadaljevanje, bi priporočal ustrezno pozornost.

S pozdravi in dobrimi željami
Janez Dular

[Ups, hvala za opozorilo. -- miran]