[SlovLit] Odporniške pesmi -- Kosovel in Martinc -- Iz Prage
Miran gmail
miranhladnik1 na gmail.com
Sob Nov 15 10:56:41 CET 2014
Od: Zoltan Jan <zoltan.jan na siol.net>
Datum: 14. november 2014 16.30
Zadeva: Re: [SlovLit] Predstavitev knjige ddr. Marije Stanonik
Goriški muzej Vas vabi na muzejski torkov večer 18. novembra 2014 ob
20. uri na grad Kromberk blizu Nove Gorice. Pogovarjali se bomo o delu
ddr. Marija Stanonik Slovenska pesem v tujem škornju: od doma do
puščavskega peska: Slovensko odporniško pesnjenje pod italijanskim
fašizmom (1920–1943) in v Severni Afriki (1943–1945). Predstavitev
knjige bodo poleg avtorice sooblikovali dr. Zoltan Jan, mag. Damijan
Florjančič ter predstavniki založbe Mladika iz Trsta.
Sem služil domovini,
ki bila moja ni,
ki slična je zverini [,]
ki kruto vse mori.
Danilo Florjančič
===
From: Alenka Obid <Alenka.Obid na zrs.upr.si>
To: "slovlit na ijs.si" <slovlit na ijs.si>
Date: Fri, 14 Nov 2014 08:55:38 +0100
Subject: Vabilo na predstavitev monografije dr. Lucije Čok: Srečko in Peter
Kulturno društvo Peter Martinc in Univerza na Primorskem,
Znanstveno-raziskovalno središče, Univerzitetna založba Annales Vas
prijazno vabita na predstavitev knjige SREČKO IN PETER: Esej o
prijateljstvu med Srečkom Kosovelom in Petrom Martincem avtorice
Lucije Čok, v četrtek, 20. novembra 2014, ob 17.30
v knjižnici UP ZRS, Garibaldijeva 1, Koper.
Dvojezični, slovensko-francoski esej o korespondenci med Petrom
Martincem in Srečkom Kosovelom je zaokrožen opis njunih osebnosti,
medsebojnih vezi in pogledov na tedanji čas ter refleksija o obdobju,
ko se je slovenska inteligenca od germanskega usmerila v francoski
literarni svet. Predstavitev se vključuje med dogodke, ki zaznamujejo
20-letnico delovanja UP ZRS in 15-letnico društva Peter Martinc. Delo
bo predstavil dr. Janez Vrečko, večer bo povezovala Neva Zajc. Po
literarnem dogodku vas KD Peter Martinc vabi na pokušino novega
beaujolaisa. Veselimo se Vaše prisotnosti.
===
Od: Andrej Šurla <andrej.surla na gmail.com>
Datum: 15. november 2014 00.33
Zadeva: Praški literarni večer Aleša Štegra
Martinovanju, ki pa se v pivovarskih krajih vseeno ne more primerjati
s tistim v podalpski deželici, je v Pragi 12. novembra sledilo sicer
manj opaženo in obiskano, a zelo prijetno štegrovanje. Za razliko od
Svetega Martina, ki na moravske in češke vinarske slovesnosti prijezdi
na belem konju, se je Aleš Šteger v Prago pripeljal z vlakom, in to iz
Brna, kjer so na martinovo krstili prevod njegove leta 2007 z
Rožančevo nagrado proslavljene literarno-esejistične knjige Berlin.
Potovanja so bila tudi rdeča nit literarnega večera v eni izmed
praških slovenističnih kulturniških postojank, kleti Literarne kavarne
Řetězová. Najprej smo se z odlomkom o južnoameriški indijanski
»soroche« (ki pa je popotni literarni subjekt ne opaža le pri
domačinih, ampak tudi pri zahodnjaških iskalcih življenjskega smisla v
andskih prostranstvih) dotaknili potopisne knjige Včasih je januar
sredi poletja, nato pa prebrali še dve duhoviti zgodbi iz že
omenjenega Berlina. Da gre za izvrstnega pripovedovalca in
občutljivega, pa tudi kritičnega opazovalca, je Aleš Šteger potrdil
tudi v pogovornem delu večera, ki so jo poleg refleksij bivanja v
nemškem velemestu zaznamovale hudomušna anekdota o bibliotekarskih
zadregah z vsebino predstavljene knjige, razmislek o različnosti
slovenskega in berlinskega odnosa do zgodovine in časa ter avtorjev še
zelo sveži spomin na projekt Maribor – evropsko mesto kulture, ki ga
je aktivno soustvarjal in je tudi kulisa njegovega še toplega romana
Odpusti, ki ga za sedaj lahko prebirajo le slovenščine vešči bralci.
Gostovanje Aleša Štegra sta finančno omogočili založba Větrné mlýny iz
Brna in Veleposlaništvo Republike Slovenije v Pragi. Seveda ga ne bi
bilo – vsaj s takšno vsebino in v tem terminu ne – niti brez Petra
Mainuša, ki je knjigo Berlin prevedel. Na praškem večeru sta kot
bralki izbranih literarnih in kritiških odlomkov sodelovali študentki
slovenščine Karolina Hornová in Eliška Bernardová, ki se je zelo
suvereno in uspešno spoprijela tudi z vlogo prevajalke avtorjevih
pojasnil in pogovora. Glede slednjega še to, da je gost vprašanja
podpisanega moderatorja večinoma slišal že, še preden so bila
izrečena, in z odgovori nanja med literarnimi odlomki krmaril kar sam.
Da bi bili z večerom lahko res popolnoma zadovoljni, je morda manjkal
še kak obiskovalec več, a med okoli dvajsetimi poslušalci je bilo
vendarle vsaj precej študentov in slušateljev slovenščine, za katere
je bila to še ena v vrsti lepih priložnosti za neposredno srečanje s
kakim pomembnim soustvarjalcem sodobnega slovenskega literarnega in
kulturnega utripa. Razveseljivo je tudi, da na takšne dogodke
prihajajo nekateri slovenski študentje, ki so tu na študijski
izmenjavi. Da bi naše prireditve kot zanimive v opaznejšem številu
prepoznali tu živeči Slovenci (razen gospe veleposlanice, še koga z
veleposlaništva in redkih ostalih zvestih posameznikov), ki bi s sabo
vodili tudi svoje češke znance in tako sodelovali pri teh poskusih
propagiranja slovenske kulture, pa najbrž ne bom dočakal. No, dejstvo,
da se po zaključku nikomur od prisotnih ni prav zelo mudilo domov, je
verjetno najlepši dokaz, da smo tisti, ki smo prišli, preživeli poln,
lep večer.
Fotogalerija: https://plus.google.com/photos/113258347981137083466/albums/6081697420669651937
Z lepimi pozdravi iz Prage
Andrej Šurla
Dodatne informacije o seznamu SlovLit