[SlovLit] Siporje -- O prevajanju poezije -- Iz jezika v jezik

[Miran gmail]

Od: Silvo Torkar <silvot na zrc-sazu.si>
Datum: 10. november 2014 17.00
Zadeva: Siporje > Sipolje
(http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2014/004975.html)

O tem, da je "slovensko" krajevno ime Sipolje (ne Siporje) izmišljeno,
je mogoče prebrati v nemški verziji članka Radetzkymarsch (Joseph
Roth), objavljenega na spletni strani Wikipedije.

Opozoril pa bi na napačno prevajanje nemške besedne zveze
Radetzkymarsch, ki sta ga zagrešili prevajalka Rothovega romana in
založba Mladinska knjiga 1982. Slovenski prevod bi se moral glasiti
Koračnica Radeckega (ali Radetzkega), saj češke in druge slovanske
priimke na -ski sklanjamo po pridevniški in ne samostalniški
sklanjatvi. Zato imamo v Ljubljani, Mariboru in Kranju Komenskega
ulico, ne pa Komenskijevo ulico.

Znameniti feldmaršal Johann Joseph Wenzel Radetzky von Radetz (češko
Jan Jozef Vaclav Radecky z Radče) je izhajal iz stare češke plemiške
družine Radeckyh (Radečti z Radče), katerih priimek je izpeljan iz
krajevnega imena Radeč (od 17. stol. se kraj imenuje Obora) v bližini
Jičina na  severnem Češkem.

Silvo Torkar

===

Od: Pablo Juan Fajdiga <pablo-juan.fajdiga na mklj.si>
Datum: 10. november 2014 13.10
Zadeva: Vabilo na okroglo mizo o prevajanju poezije

Žirija 4. izdaje nagrade esAsi za najboljši prevod v sodelovanju s
Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani, Društvom slovenskih
književnih prevajalcev, Društvom slovenskih pisateljev in
Veleposlaništvom Španije v Sloveniji vabi na okroglo mizo PROBLEMATIKA
PREVAJANJA POEZIJE, ki bi v četrtek, 13. novembra, ob 18. uri, v
prostorih Društva slovenskih pisateljev, Tomšičeva 12. Sodelovali bodo
Janez Žumer, Barbara Pregelj, Aleš Berger in Boris A. Novak.
Povezuje: Martina Ožbot.

===

Od: Andrej Hočevar <ludlit-mediji na mail.ljudmila.org>
Datum: 10. november 2014 11.32
Zadeva: Iz (tujega) jezika v (tuji) jezik? (Literaturin obveščevalnik)
Za: slovlit-owner na ijs.si

Andrej E. Skubic: Nam je slovenščina tuj jezik? Andrej E. Skubic se
sprašuje, ali nam je slovenščina tuj jezik in razmišlja o »čudnem
simbiotskem razmerju vzajemno negovane nespodobnosti«, v katerem živi
slovenski jezikovni profesionalizem.

Slovence, ki gojijo strast do jezika, bi lahko poenostavljeno
razdelili nekje med dve skrajnosti. Na eni strani so grammar nazis,
kakršni so nekoč oznanjali armagedon pretežno po pismih bralcev v
časopisju, danes pa se po FB forumih kot Skropucalo (sic!) zgražajo
nad javnimi napisi, v katerih se omenjajo »ocenjevalci golažov« in
»slani prigriski«. Podobno zaskrbljena čustva navdajajo številne
univerzitetne učitelje, ki ob prebiranju diplomskih nalog na primer
absolventov FF ugotavljajo, da mnogih stavkov v njih preprosto ni
mogoče smiselno razvozlati, čeprav so dolgi le sedem, osem besed. Kaj
se dogaja z osnovnim obvladovanjem jezika? Na drugi strani pa so,
recimo, grammar anarhists, ki trdijo, da je Toporišič ne le izumil
besedo »zgoščenka« (dejansko © Branko Gradišnik), ampak je tudi kriv
za izumiranje slovenskih narečij; v glavnem, da on je osebno kriv, da
Slovenci sovražimo svoj jezik in se ga ne znamo več naučiti. Zaradi
njega Slovenec, ki vzame v roke pisalo, otrpne in nenadoma ni več
sposoben izdaviti koherentnega stavka. … Več:
http://www.ludliteratura.si/esej-kolumna/uvodnik/nam-je-slovenscina-tuj-jezik/?utm_source=newsletter&utm_medium=email&utm_campaign=obvescevalnik

Anja Radaljac. Iz jezika v jezik, Antologija sodobne manjšinske in
priseljenske književnosti v Sloveniji. Ljubljana: Društvo slovenskih
pisateljev, 2014.

"Ko sem prebirala Iz jezika v jezik, Antologijo sodobne manjšinske in
priseljenske književnosti v Sloveniji, se nisem mogla znebiti vtisa,
ki ga je pustila spremna beseda Lidije Dimkovske – da je antologija
namreč nastala z namenom, da se opozori na neupoštevanje priseljenskih
in manjšinskih avtorjev za slovenske ter na njihovo neprepoznanost v
slovenskem kulturnem prostoru ali, kot zapiše Dimkovska: »Četudi so v
slovenski Ustavi in na vseh papirjih manjšine priznane, slovenski
literarni kanon dejansko še ni priznal ne Marca Apolonia, ne Aljoše
Curavića, ne Alberta Halasza, ne Lajosa Benceta in ne ostalih za
svoje, slovenske avtorje.« … Več:
http://www.ludliteratura.si/kritika-komentar/zgolj-iz-jezika-v-jezik/?utm_source=newsletter&utm_medium=email&utm_campaign=obvescevalnik