[SlovLit] Zvəšeno -- Nove knjige ZRC SAZU

[Miran gmail]

From: "Zoran Božič" <zoran.bozic na guest.arnes.si>
To: <slovlit na ijs.si>
Date: Wed, 5 Nov 2014 12:39:09 +0100
Subject: Kako po "slovensko"?

Dragi slovlitovci! Pozna kdo narečno besedo zvəšeno, ki se uporablja
za nekaj, kar izgubi okus, vonj, barvo, moč? Kateri bi bil ustrezni
knjižni izraz? Hvala.

Zoran

===

Od: Zalozba ZRC <zalozba na zrc-sazu.si>
Datum: 05. november 2014 13.14
Zadeva: Vabilo

Z veseljem vas vabimo na novinarsko konferenco iz serije rednih
predstavitev rezultatov raziskovalnega dela ZRC SAZU. Srečanje
napovedujemo za petek, 7. novembra, ob 11. uri v Atriju ZRC, na Novem
trgu 2 v Ljubljani. Na kratko bomo predstavili enajst novih publikacij
Založbe ZRC, tokrat s področja jezikoslovja, etnologije, geografije,
arheologije, literarnih ved in filozofije. Po predstavitvi bomo z
veseljem odgovorjali na vaša vprašanja. Seznam novih publikacij s
kratkimi opisi si lahko ogledate na spletni strani
http://www.zrc-sazu.si/sites/default/files/novinarskanov14.pdf

Literarni atlas Ljubljane. Zgode in nezgode 94 slovenskih književnikov
v Ljubljani. Avtorji: Marjan Dolgan, Jerneja Fridl, Manca Volk. 2014.
296 str. Cena: 44.00 EUR.

To je prvi atlas takšne vrste v Sloveniji. V njem so najprej v člankih
opisana obdobja, ki so jih izbrani slovenski književniki od
protestantizma do sodobnosti preživeli v Ljubljani. Pokaže se paleta
nasprotujočih si literarnih in nazorskih usmeritev ter burno družbeno
dogajanje v slovenski prestolnici. Številčne oznake krajev, ki so
omenjeni v člankih (avtor besedila je Marjan Dolgan), pa bralcu
omogočajo, da na priloženih zemljevidih Ljubljane (avtorici Jerneja
Fridl in Manca Volk) najde kraje, kjer so književniki prebivali, se
šolali, delali, umirali in kjer so jih pokopali. Ne manjkajo niti
lokali, v katerih so se zabavali, niti zapori, v katere so jih tlačili
oblastniki. Navedeni so tudi mnogi kraji ljubezenskih romanc in
polomov, javnih škandalov, družabnih spektaklov; omenjena so
skrivnostna izginotja. Ljubljana kot prizorišče fars, dram, tragedij,
kriminalk in grozljivk, ki so jih doživljali slovenski književniki.
Obsežna knjiga je informativna, poučna, zabavna in srhljiva. Vsebuje
veliko podatkov, ki doslej še niso bili nikjer objavljeni. Bralcem
omogoča vpogled v tiste plasti slovenske književnosti, ki jih šole iz
različnih razlogov zanemarjajo ali zamolčujejo.

---

Edvard Kocbek: Zbrano delo, 15. knjiga. Dnevnik 1935. Uredila Andrej
Inkret, Miha Glavan. 2014. Zbirka: Zbrana dela slovenskih pesnikov in
pisateljev. 222 str. Cena: 32.00 EUR.

V petnajsti knjigi se nadaljuje objava Kocbekovega dnevnika iz leta
1935. Leto 1935 je Kocbek še vedno preživel v Varaždinu; veliko
energije mu je jemalo delo v šoli, še več časa pa je nemara posvečal
študiju in branju. Skušal je biti na tekočem s sodobno literaturo,
tako z leposlovjem kakor s filozofijo. Čedalje določneje se je v
Kocbeku izrisovalo temeljno nasprotje njegove zrele dobe: na eni
strani krščanstvo, »metafizična religija«, na drugi težnje po
revolucionarni preosnovi življenja »z revolucionarnim aktom«, toda ne
s »primitivnim in totalnim«. Prav tako je bilo leto 1935 za Kocbeka
pomembno zato, ker se je poročil z Zdravko Koprivnjak. Dnevnik poroča
o zapisovalčevem dolgotrajnem spopadanju z »nepremagljivim Erosom« oz.
njegovim iskanjem polnega »telesno-duhovnega skladja«, kot ga je
pričakoval od zveze z žensko. Takšno skladje je našel v svoji
nagnjenosti do Zdravke, s katero je 23. decembra 1935 v Varaždinu
stopil pred oltar: drug drugemu sta ostala zvesta do smrti.

---

Fiabe resiane. Dall'archivio dell'Istituto di etnologia slovena ZRC
SAZU e dalla raccolta privata di Roberto Dapit / Rezijanske pravljice.
Iz arhiva Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU in privatne
zbirke Roberta Dapita /Pravice po rozajanskin. Posnela: Milko
Matičetov, Roberto Dapit. 2014. CD-plošča 65 min + spremna knjižica
(59 str.) Ni v prodaji.

Predstavljenih je sedem rezijanskih pravljic: na zgoščenki v govorjeni
besedi po magnetofonskih posnetkih akademika Milka Matičetovega, v
knjigi pa v slovenskem in italijanskem prevodu. Eno izmed pravljic je
nedavno posnel Roberto Dapit v Liščacih v Reziji (Italija), in je
vključena v ta izbor zato, da bi pokazali, kako ljudsko pripovedništvo
v Reziji še naprej živi. Pravljice, ki jih lahko poslušamo na tej
zgoščenki, so bile zbrane iz arhivskih posnetkov in pripovedovane v
vseh glavnih rezijanskih jezikovnih področjih oz. predstavljajo štiri
različne govorne skupine rezijanskega narečja območij Solbice, Osojan,
Bile in Njive.

---

Andreja Žele: Slovar slovenskih členkov. 2014. Zbirka: Slovarji. 76
str. Cena: 15.00 EUR.

Členki kot najmanjše ubeseditve celih govornih dogodkov so zelo
koristne in hkrati pomenljive besedice, ki delajo jezik gospodaren in
prožen hkrati, in tako sporočilno kot razpoloženjsko bogatijo
besedila. So besedilna besedna vrsta, ker lahko v vsakem konkretnem
besedilu ustrezno sporočilno in razpoloženjsko dopolnjujejo ali
poudarjajo posamezne besede ali cele povedi. Kot enobesedna sporočila,
kratka in zato učinkovita, jih v svojem jeziku zelo pogosto
uporabljamo, največkrat spontano, vendar smiselno in pomenljivo. Zdaj
pa se nam ponuja možnost, da si svojo praktično rabo členkov še
uzavestimo in dopolnimo: slovar predstavlja in opisuje možne rabe
členkov – tiste znane, manj znane in še neznane.

---

Primož Trubar: Cerkveni red (1564). Znanstvenokritična izdaja dela
Cerkovna ordninga z znotrajjezikovnim prevodom v sodobni slovenski
knjižni jezik. Uredil in spremno študijo napisal Kozma Ahačič,
kritični prevod: Vinko Ošlak, Kozma Ahačič. Priprava diplomatskega
prepisa: Kozma Ahačič, Aleksander Erniša. 2014. 560 strani. Cena:
39.00 EUR.

Cerkveni red (Cerkovna ordninga) je eno od kulturno najpomembnejših
del slovenskega protestantskega pisca Primoža Trubarja. Najprej zato,
ker gre v njem za Trubarjevo vizijo pravne, organizacijske in duhovne
ureditve slovenske cerkve, obenem pa zato, ker predstavlja prvo v
slovenščini napisano delo, ki je namenjeno zgolj izobraženemu elitnemu
bralcu in ki tudi praktično vzpostavlja slovenščino kot jezik vseh
cerkvenih obredov. Izdaja na prvem mestu prinaša diplomatični prepis
Trubarjevega besedila. Napake v izvirniku so ustrezno označene v
opombah. Abreviature so razvezane, izvirni zapis pa je pojasnjen v
opombi. V oglatih oklepajih so navedene oznake strani. Diplomatičnemu
prepisu sledi znotrajjezikovni prevod slovenskega besedila v sodobno
knjižno slovenščino. Tujke, ki jih je tem v delu veliko, so
postavljene ležeče, kar bralca opozarja na to, da gre za Trubarjevo
zavestno rabo tuje besede, s katero viša raven svojega jezika v očeh
tedanjega bralca. Prevod skuša Trubarja v čim večji meri približati
sodobnemu kritičnemu in splošnemu bralcu. Ohranjene so vse retorične
značilnosti Trubarjevega jezika, vendar pa ne za vsako ceno.
Cerkovna ordninga je napisana v jeziku, ki mu lahko rečemo visoka
knjižna slovenščina, v jeziku, ki je bil namenjen slovenski
protestantski eliti, v jeziku, ki je poln latinskih tujk in citatov, v
jeziku, ki po zapletenosti in dovršenosti dosega tedanja besedila vseh
drugih evropskih narodov. Poleg tega in v največji meri pa je
Trubarjev Cerkveni red tudi pomembno teološko besedilo, iz katerega
lahko vidimo Trubarjevo popolno predanost krščanskemu nauku in ostro
grajo vseh, ki krščanskega nauka ne sprejemajo ali ga ne sprejemajo
prav. Trubar je v Cerkovni ordningi brezkompromisen: kdor veruje, naj
vero ohranja, kdor ne veruje ali veruje narobe, naj si vero pridobi.
Poleg tega je Cerkovna ordninga tudi uporniško besedilo: v pravnem
pomenu je namreč predstavlja neposreden upor proti zakoniti deželni in
državni oblasti. Trubarjeva Cerkovna ordninga je izšla leta 1564,
najverjetneje v Tübingenu pri tiskarju Morhartu.