[SlovLit] Laibach v Lodžu -- Re: Helga Glušič

[Miran gmail]

From: Boris Kern <boris.kern na gmail.com>
To: slovlit na ijs.si
Date: Sun, 2 Nov 2014 22:49:31 +0100
Subject: Laibach na Filološki fakulteti Univerze v Lodžu

V okviru Katedre za slovansko filologijo na Filološki fakulteti v
Lodžu sem 25. oktobra 2014 organiziral srečanje s skupino Laibach, ki
sem ga poimenoval Ceci est Laibach. Gostje so bili: Ivan Novak, Mina
Špiler, Luka Jamnik, član dua Silence Boris Benko ter Wiktor Skok,
kustos razstave Laibach Kunst: Rekapitulacja v Muzeju umetnosti v
Lodžu, in sicer leta 2009. Gostje so z iskrivostjo in sproščenostjo
navdušili. Dogodka pa se je udeležilo več kot 120 ljudi, kar je lep
uspeh. [...]

Lep pozdrav,
Boris Kern,
lektor slovenskega jezika na Filološki fakulteti Univerze v Lodžu

===

Od: Breda Cajhen <cajhen.breda na hotmail.com>
Datum: 3. november 2014 11.28
Zadeva: O Helgi Glušič

[...] iz jubilejnega Zbornika zvezdne slavistične generacije 1953
»Merjenje dalje in nebeških strani«, ki ga je skrbno 2005. leta
pripravil naš vsestransko aktivni kolega Andrijan Lah (str. 36):

»Nekaj dni zatem, ko sem po opravljeni diplomi in po srečnem naključju
dobila prvo službo, sem prejela sporočilo, naj se oglasim pri
profesorici dr. M. Borštnikovi na Drulovki pri Kranju. Povabilo me je
presenetilo, po svoje tudi vznemirilo, kaj mi ima povedati spoštovana
profesorica, posebej še, ker sem bila v osebnem stiku z njo le
nekajkrat ob nastajanju diplomske naloge.

Ne spominjam se več, kako sem pripotovala v Kranj in nato na Drulovko,
spominjam se le strmega skalovja nad Savo in majhne lesene hišice, v
kateri je domovala profesorica Borštnikova. Imeli sva prijazen pogovor
predvsem o mojih nadaljnjih pričakovanjih v poklicu in v življenju
nasploh. Še vedno nisem slutila pravega namena pogovora, nenadoma pa
mi je profesorica Borštnikova ponudila zaposlitev najprej v knjižnici
slovanskega oddelka, z možnostjo nadaljnje fakultetne kariere. Seveda
sem bila presenečena, po svoje tudi počaščena nad tem povabilom.
Vendar sem se tedaj že zapisala Osnovni šoli Hinka Smrekarja, pa tudi
sicer sem čutila večje nagnjenje do pedagoškega kot do znanstvenega
dela. Ker sem imela slabo vest zaradi odklonitve ponudbe, sem
profesorici Borštnikovi omenila, da imam prijateljico in kolegico, ki
bi jo ti delo morda zanimalo. In res. Stiki so se tkali dalje. Ta
prijateljica je bila za službo zainteresirana, sprejela jo je in v
njej dočakala upokojitev. Bila je to prof. Helga Glušič.

Če je moje posredovanje kakorkoli pripomoglo k bleščeči univerzitetni
karieri drage kolegice Helge, sem še danes tega vesela in sem na to
ponosna«. [...] -- Breda Cajhen