[SlovLit] Trubar v Leksikonu reformatorjev -- Re: Soči

[Miran gmail]

Od: Irma Kern <irma.kern na guest.arnes.si>
Datum: 30. oktober 2014 06.19
Zadeva: Tübingen - Primož Trubar v Leksikonu reformatorjev

Študenti na Univerzi Tübingen so se v okviru slovenskega
literano-filmskega večera seznanili z novim delom o reformaciji, ki
prinaša tudi članek Primožu Trubarju. Avtor članka o Primožu Trubarju
v novo izdanem Leksikonu reformatorjev (2014) je prof. za novejšo
zgodovino na Univerzi Tübingen dr. Anton Schindling, ki ga Slovenci
sicer poznamo kot urednika zbornika Primus Truber, der slowenische
Reformator und Württemberg  (2011).

V Nemčiji, natančneje v Darmstadtu  je letos izšel Leksikon
reformatorjev/Reformatorenlexikon, izdala sta ga sta Irene Dingel,
profesorica za cerkveno zgodovino ter direktorica Inštituta za
evropsko zgodovino na Univerzi v Mainzu, in Volker Luppin, profesor za
cerkveno zgodovino na Inštitutu za zgodovino Univerze v Tübingenu.

Začetki reformatorske misli so se porajali v mestih. Bili so –
porazdeljeni preko pol Evrope – lokalne narave in povezani s
posameznimi odličnimi, izjemnimi teologi in pridigarji, še preden se
je začelo gibanje, ki ga, močno poenostavljeno, imenujemo reformacija.
Namen omenjene izdaje je predstaviti najpomembnejše osebnosti, ki so
bile izjemnega pomena za prenovo vere in cerkvene misli v 16.
stoletju. Znanstveno utemeljeno delo v svojem jedru prinaša izčrpen
pregled najpomembnejših ideologov reformacije, ki so s svojim
poreklom,  sposobnostmi in teološkimi prizadevanji postavili temelje
protestantskemu gibanju.

Predstavljeno je 41 osrednjih osebnosti  reformacije, izmed katerih
jih 17 pripada znanemu osrednjemu krogu teologov-ideologov
reformatorske misli, med njimi so Luther, Melanchton, Bucer, Calvin,
Zwingli. Preostalih 24 osebnosti prištevajo med najpomembnejše
reformatorje svojega časa, med njimi sta publicistki Argula von
Grumbach und Katharina Schütz Zell, trije Italijani (Bernardino
Ochino, Lelio Sozzini, Fausto Sozzini), trije Nizozemci (Guy de Bres,
Petrus Dathenus, Menno Simons), dva Angleža (Robert Barnes, William
Tyndale), dva Siebenbürgerja (pokrajina Sedmograška) (Johannes
Honterus, Valentin Wagner), dva Slovenca (Primož Trubar, Peter Pavel
Vergerij mlajši), dva Španca (Casiodoro de Reina, Juan de Valdés),
Danec  (Peder Palladius), Finec (Michael Agricola), Litvanec (Andreas
Volanus), Poljak (Johannes a Lasco), Škot (John Knox) in Šved (Olaus
Petri).

Leksikon osvetljuje dejstvo, da verske in politične razmere v deželah,
v katerih so nekateri omenjenih  reformatorjov živeli in delali, niso
bile nujno enake  kot v deželah, za katere so bili ti reformatorji in
njihova dela še posebej pomembni. Tako je npr. Anglež William Tyndale
s svojim delom močno vplival na angleško reformacijo, živel pa je v
Kölnu, Wormsu und Antwerpnu. Prav tako je poudarjeno dejstvo, da je
Primož Trubar ustvarjal v slovenščini, živel in deloval pa je v
Rothenburgu, Kemptenu in Derendigenu. Trubar je predstavljen kot
pomembna osebnost v krogu nemške reformacije, ki je sledil Luthrovi
doktrini in je v  izredno težkih razmerah posredoval rojakom temeljna
dela protestantizma v njihovem maternem, slovenskem jeziku ter tako
osnoval slovenski knjižni jezik.

Dveh izmed predstavljenih osebnosti kasneje niso več smatrali za
protestanta, in sicer sta to bila v Neaplju živeči Kastilijec Juan de
Valdés in kopski škof Peter Pavel Vergerij mlajši. Zanju naj bi bila
na začetku reformacija bolj način življenja kot teološki nauk oz.
doktrina.

Delo, ki ga zaokrožajo tudi  bogata bibliografija in krajevni ter
imenski register, je izšlo pri založbi Lambert Schneider (cena 39,90
evrov).

Literarno druženje smo nadaljevali z ogledom slovenskega filma Gremo
mi po svoje, ki je s svojo sproščenostjo in čudovitimi posnetki
pokrajine ob Soči in gorskih vrhov vzbudil med gledalci veliko
pritajenega in tudi glasnega smeha ter zanimanja za lepote Slovenije.
Lepe praznične dni vam želim in vas lepo pozdravljam

Irma Kern

===

Od: <vlado na zrc-sazu.si>
Datum: 29. oktober 2014 14.24
Zadeva: Re: Soči
(http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2014/004955.html in naprej)

Pesem Soci je oda eni reki podobno, kakor se balada Povodni moz veze z
drugo reko. Iz zgodnjega otrostva vem, kako blizu mi je bil plesni ritem
Povodnega moza. Pesem Soci pa pred bliznjo obletnico soske fronte spet
zasluzi, da se zamislijo nad njo in jo pomnijo tudi odrasli. Pesem Soci je
namrec grozljiva prerokba. Nastala je 36 let pred sosko fronto, ki jo je
sprozil imperialisticni pakt, podpisan 26. 4. 1915 v Londonu. Angleski izvirnik
tega pakta podaja priloga h knjigi Urosa Lipuscka Sacro egoismo na str.
479-484.

Soska fronta 1915-1917 v jedru prve svetovne vojne 1914-1918 je vrh tega
imela svojo predzgodovino in nadaljevanje. Leta 1889, kar je 10 let po
nastanku pesmi Soci leta 1879 ter 26 let pred podpisom londonskega pakta
leta 1915, je skrivnostno umrl cesaric Rudolf ali po nase Slavni volk in se je
rodil Adolf ali po nase Zlahtni volk. Na isti dan, kakor je bil v Londonu
podpisan antantni pakt, pa je bila v Ljubljani ravno 26 let pozneje - 26. 4.
1941 - in ne ravno nakljucno ustanovljena Protiimperialisticna fronta.

Vlado Nartnik