[SlovLit] Allah -- Re: Čikobernica

[Miran gmail]

d: <dusazgonec na free.fr>
ODatum: 03. avgust 2014 16.11
Zadeva: Re: [SlovLit] Allah -- Re: Čikabernica

Pozdravljeni vsi!

Dva razloga imam, da se oglasam.
1 - Prvi o יהוהYHWH :
Korenina tega tetragrama je היה in je osnova besedi (razlaga je zelo
kratka torej neizogbno tudi pomensko zreducinrana) "zivljenje". V
arabscini, torej drugem semitskem jeziku, je korenina "zivljenja"  HAY
(nemogoce je vse to napisati v originalu, ki ga niti ne poznam). Torej
"Yahve" (Adonaj) in Alah nimata iste korenine. Vsaj na tesj stomnji ne
(mogoce v aramejscini ali se dlje.... "Adonaj", dovoljeno poimenovanje
za "yahve" tudi izven sinagoge pomeni nekako to, kar je Mojzes slisal
in kar ni, mislim, naslo zadovoljivega prevoda, ker gre pac za
razlicne strukture jezikov, ki nimajo casov v nasem smislu, pac pa
imajo glagolske vide. Predlagani prevodi: "Sem, ki (kar) bom, sem, ki
(kar) sem,"  vsekakor pa "sem, ki sem 'biti', bom, ki bom 'biti'..."

Mogoce rahlo teoloska razlaga: gre za tistega, ki je nad vsem in tako
zelo velik, da se ga ne da in ne sme poimenovati. Allah (ali Alah) pa
pomeni le bog in ko se v arabscini izgovarja beseda "bog" je vedno
"allah", beseda ni vezana na nobeno posebno religijo, kar pa Yahve je.

2 - Drugi razlog pa je vprasanje: kaj narediti z lastnim imenom, ki se
ga v polatinizirani varijanti pise "Ala'a"? Vsi, ki jih poznam in se
tako imenujejo, vedno pudarjajo, da izgovorjava ni ista. Tako
imenovani so lahko muslimani, kristjani ali kaj vem, kaj se. To ni
tako kot bi mogoce kristjani lahko nekoga imenovali Jezus. Vec o
etimologiji obeh besed ne vem, sprasujem se le, kako bi se to lastno
ime torej pisalo v slovenscini, ce se odlocimo za boga = "Alah"?

Prijetno poletje,
Dusa

---

Od: toma <tomazupa na hotmail.com>
Datum: 03. avgust 2014 16.50
Zadeva: RE: Allah

Salem alejkum!
Kljub temu, da bo marsikdo rekel, da ni tako, mislim, da se je debata
okrog zadeve: Alah pojavila predvsem kot politično in manj kot
strokovno vprašanje. Ne moremo namreč mimo tega, da ima naš narod s
tistimi, ki so vzklikali to ime in vihteli eksotične meče, svojo
zgodovinsko izkušnjo, ki ni bila ravno randi. Takrat in še dolgo potem
se nihče ni spraševal o etimološki pravilnosti zapisa Alah. Tudi danes
islam ni ravno le enciklopedični članek ... Neizrečeno politično
vprašanje se glasi, ali bo slovenščina dovolila, da nam bo (pa zdaj)
zapis imena diktiral njegov originalni kontekst ali naša tradicija. To
je gordijski vozel in hotel sem samo povedati, DA OBSTAJA v ozadju.
Temu vozlu en konec vrvi vlečeta politična "korektnost", drugega pa
opominjevalci zgodovinskega spomina. Kar se mene tiče, dveh l-jev v
nestrokovnem pisanju nikakor ne bi uporabil, tudi pri tekstu
tv-poročil ali v časopisih ga najraje ne bi videl. Koran kot
znanstvena publikacija pa ima svoje standarde o katerih naj odločajo
njihovi strokovnjaki.

Tomaž Zupančič

---

From: "Liter jezika Uredništvo" <literarno.jezikoslovna.revija na gmail.com>
To: slovlit na ijs.si
Date: Mon, 4 Aug 2014 21:30:52 +0200
Subject: Allah

Ime Alah (al ilah) izhaja iz istega korena kot hebrejski Elohim
(אלוה). Elohim je množinska oblika imena El, ki je splošno ime,
uporabljeno tudi v starih semitskih knjigah. V Koranu je za Boga
uporabljenih še več imen (99 Alahovih imen, npr. Al Ahad, Al Hamid),
kot jih najdemo v Stari zavezi: Jahve (ehjeh ašer ehjeh); El Šadai, El
Roi, El Olam, El Eljon; Elohim; Sabaoth (gospod čet); Melek (kralj);
Adonai (moj Gospod). V tretjem stoletju pr. Kr. se ime Jahve več ni
uporabljalo, zato ga nadomesti izraz Adonai. V nekaterih slovenskih
prevodih Svetega pisma ločujejo obe imeni: GOSPOD, kadar gre za YHWH,
in Gospod, kadar gre za Adonai. YHWH je prvotni hebrejski zapis tega
imena, saj je do vokalizacije hebrejščine prišlo šele kasneje v
masoretskih tekstih (med 7. in 10. stol.), ki vsebujejo diakritična
znamenja pod hebrejskimi soglasniki.

Lp,
Nina Ditmajer

===

Od: marija mercina <marija.mercina na gmail.com>
Datum: 04. avgust 2014 17.51
Zadeva: Re: Tudi čikobernica (ne čikabernica)
Kp: SLOVLIT <slovlit na ijs.si>

Prav vesela sem srečanja z Jolko Milič, pa čeprav le ob čikih. Tudi
pri nas doma smo poznali podobno besedo za pepelnik. Moji mami
nekadilki sta dve prijateljici, obe šivilji, prva teta Štefanija in
druga gospa Lipka, velikokrat s čiki napolnili našo edino čikobernico,
medtem ko so skupaj šivale ali celo igrale karte.  To se je kadilo!

Marija Mercina