[SlovLit] 100 let slovenščine v Pragi -- Šola digitalnega redigiranja -- Osamosvojitev jezika

[Miran gmail]

Od: Andrej Šurla <andrej.surla na gmail.com>
Datum: 24. junij 2014 03.58
Zadeva: Temu bi najbrž lahko rekli kar ROJSTNI DAN praškega lektorata!

»Cesarsko-kraljevi urad za češko kraljestvo« je 4. julija 1914
dekanatu Filozofske fakultete češke univerze v Pragi poslal dopis,
katerega začetek se lahko v prostem prevodu glasi takole:

»C. k. ministrstvo za uk in bogočastje je s sklepom z dne 24. junija
1914, št. 25.425, ugodilo predlogu profesorskega zbora fakultete, naj
bo Josef Skrbinšek, profesor c. k. gimnazije v Příbramu, če bo
službeno dodeljen kateri izmed državnih srednjih šol v Pragi ali v
njenih predmestjih, na češki univerzi v Pragi imenovan za lektorja
(učitelja v ožjem smislu)  za praktično poučevanje slovenščine. /…/«

 Ker je bil Jožef Skrbinšek, leta 1878 v Selih pri Ptuju rojeni
klasični filolog, ki je že nekaj let poučeval (latinščino in celo
češčino) na čeških gimnazijah, vmes pa leta 1912 izdal učbenik za
učenje  slovenščine,  takorekoč takoj po omenjenem sklepu res dodeljen
gimnaziji na Kraljevskih Vinohradih (v bližini je bila poldrugo
desetletje pozneje postavljena znamenita Plečnikova cerkev), je z
začetkom novega študijskega leta tudi v resnici nastopil mesto prvega
lektorja slovenskega jezika. Sledila so leta  valovitega izmenjevanja
obdobij povečanega in drastično zmanjšanega zanimanja za učenje
slovenščine, leta, ko je s položaja predstojnika slavističnega
seminarja podporo nudil Matija Murko, desetletja prizadevanja za
statusni dvig lektorata, obdobja spreminjajoče se politične klime,
gmotnih pogojev in študijskih programov, različna doživetja doslej
skupaj dvanajstih lektorjev; skratka čas, ki se je obrnil tako, da je
od odobritve vstopa slovenščine na praška univerzitetna tla do
današnjega dne preteklo okroglih sto let. Vmes sta bili sicer tudi dve
obdobji, ko je tukaj slovenščina začasno utihnila: petletje druge
svetovne vojne, ko je nemška oblast češko univerzo zaprla, in poldrugo
desetletje po letu 1952, ko je zanimanje za študij nekako usahnilo
(odnosi med nekdanjo državo in Češko pa tudi niso bil na ravni, ki bi
vzpodbujala politično voljo za vzdrževanje lektorata). Po ponovni
obuditvi v letu 1967, ki sovpada tudi z večjimi organizacijski premiki
na področju spremljanja in pospeševanja utripa slovenščine v tujih
univerzitetnih središčih, pa njena navzočnost na fakulteti ni bila več
prekinjena.

Naj bo zavedanje pestre preteklosti, ki se je bomo spominjali tudi na
novembrskem simpoziju, trdna in motivirajoča osnova za živahno praško
slovenistično življenje tudi v drugem stoletju!

V imenu praških slovenistov (v obujanje spominov sta poleg podpisanega
močno vpeti tudi spoštovani gospe docentki Alenka Jensterle Doležal in
Jasna Honzak Jahič) vas pozdravljam trenutni lektor Andrej Šurla

===

http://informationsmodellierung.uni-graz.at/de/forschen/dixit/ --
drugi DiXiT camp (14.--19. september 2014) o rabi XML/TEI za
elektronske znanstvene izdaje, Univerza v Gradcu; brez stroškov
registracije ali šolnine.

===

From: Cobec Aleksander <Aleksander.Cobec na rtvslo.si>
To: "slovlit na ijs.si" <slovlit na ijs.si>
Date: Tue, 24 Jun 2014 17:03:27 +0000
Subject: Osamosvojitev jezika

Pred 23-imi leti se je skupaj z našo državo osamosvojila tudi
slovenščina. V takratni skupni državi Jugoslaviji ni bila edini uradni
jezik, zato so nastajali nesporazumi in spori. Kako se je slovenščina
uveljavljala kot uradni jezik po 2. svetovni vojni? Kako so jo
uporabljali naši najopaznejši politiki v nekdanji Jugoslaviji? Kakšni
so bili primeri protestov proti temu, da je srbohrvaščina imela
prednost? O tem, kakšna je bila osamosvojitev slovenščine, smo se na
večer pred dnevom državnosti pogovarjali na programu Ars z
zgodovinarjem dr. Alešem Gabričem. Povezava do oddaje:
http://4d.rtvslo.si/arhiv/jezikovni-pogovori/174282986