[SlovLit] Zaslužkarstvo -- Noč knjige v NUK

[Miran gmail]

Od: Krušič Samo <Samo.Krusic na gimb.org>
Datum: 17. april 2014 19:50
Zadeva: RE: [SlovLit] Zaslužkarstvo
(http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2014/004795.html)

Se popolnoma strinjam z mnenjem Marka Juvana. Bravo!
Samo Krušič

---

Od: Igor Saksida <igor.saksida na guest.arnes.si>
Datum: 17. april 2014 20:08
Zadeva: RE matura

Dragi kolegi, nikakor ne razumem, kako to, da ni niti razmisleka o
možnosti, ki jo pozna npr. mednarodna matura (IB): vnaprej znana
besedila, ne pa vsako leto nekaj novega. Čisto nič ne bi matura
izgubila, če bi se določil stalni maturitetni skop besedil (besedila
bi lahko bila tako označena že od 1. letnika naprej), iz sklopa pa bi
se vsako leto izbrala druga besedila in pripravili ustrezni naslovi za
eseje. Morda bi naše društvo spet lahko pripravilo kak posvet o
zasnovi in izvedbi slovenske mature; marsikaj bi se dalo povedati o
tem.

Mentorjem Cankarjevega tekmovanja iskrena hvala za sodelovanje – letos
so bili spisi prav imenitni. Še povabilo:
http://www.zrss.si/pdf/080414130455_povabilo_k_sodelovanjau_pri_izbiri_besedil.pdf

Vsem lep pozdrav,
Igor Saksida.

---

https://sl.wikiversity.org/wiki/Oviralci_prostega_dostopa#Zalo.C5.BEbe
-- M. Hladnik, Založbe. Oviralci prostega dostopa. Wikiverza.

---

From: "Nejc Rožman Ivančič" <nejc.ivancic na guest.arnes.si>
To: slovlit na ijs.si
Date: Thu, 17 Apr 2014 20:37:37 +0200
Subject: Zaslužkarstvo na račun maturantov

"Slovenčinár je boží otrok." Tako mi je pred leti napisala kolegica,
gimnazijska profesorica slovaščine iz Prievidze. (Veselila se je
"prostega" konca tedna, ko je lahko v "miru božjem" popravila zajeten
sveženj šolskih esejev.) Slovenčinár je učitelj slovaščine ali
slovakist, otrok pa pomeni sužnja. Brez težav bi lahko njeno izjavo
prenesli tudi v naše okolje, torej: "Učitelj slovenščine je božji
suženj." V suženjstvu je gotovo kaj vzvišenega in plemenitega, a pogon
na "sveto gorivo" nas od posvečenosti po avtocesti pelje v izgorelost.
Učitelji slovenščine si sami nalagamo mučeništvo. Medtem ko lahko
anglisti desetletje prebirajo Velikega Gatsbyja, Pygmaliona ali Varuha
v rži, moramo mi vsako leto ponovno skorajda diplomirati (ali
bolonjsko magistrirati) iz četverice dramskih besedil ali dvojice
romanov. (Cankarjansko se obdarimo še s tekmovalnim berilom, ki je –
jasno – vsako leto sveže.) Če imamo srečo, nam določijo vsaj spodobno
maturitetno čtivo in za nagrado lahko letno preberemo in popravimo
kakih tri tisoč strani plagiatorskih šolskih in domačih esejev. Če nam
to seveda uspe poleg organizacije kulturnih prireditev, gledališke in
filmske vzgoje, brezplačnih priprav na tekmovanje v nadarjenosti za
Cankarjevo priznanje, mentoriranja literarnih krožkov, urejanja in
lektoriranja šolskih glasil, po potrebi pisanja scenosledov za državne
proslave idr. Kot služabniki božji imamo višje poslanstvo: odgovorni
smo za opismenjenost ter vsestransko razgledanost in kultiviranost
populacije. Kaj vse mi zmoremo! Krona vsega pa je naša marketinška
vloga: kot zajedavci državnega proračuna skrbimo za polnjenje
proračuna zasebnih založb in žepa živih avtorjev. Božansko!

Nejc Rožman Ivančič, božji suženj iz gimnazije novogoriške

===

From: Helena Ana Drewry <HelenaAna.Drewry na nuk.uni-lj.si>
Date: Thu, 17 Apr 2014 13:16:47 +0000
Subject: NUK: Beseda kot žarišče narodove energije (23. 4. 2014 ob 18.00)

Narodna in univerzitetna knjižnica je kot osrednja in največja
knjižnica v državi z veseljem pristopila k projektu Noč knjige. Naša
knjižnica, ki hrani t. i. spomin naroda, ne želi biti samo arhiv
knjig, temveč sodobna ustanova, ki s svojim delovanjem spodbuja razvoj
kulture in znanosti na vseh področjih mišljenja. Z razvojem moderne
tehnologije je z veliko količino podatkov prisotna v obliki digitalne
knjižnice tudi na medmrežju. V skladu z načinom sodobnega življenja se
tudi knjižnice na svojstven način soočajo s krizo branja – po
dostopnih podatkih mladi vedno manj berejo in preživljajo več časa na
internetu. Zato je pomembno, da skupaj z drugimi ustanovami in
strokovnjaki premislimo o novih strategijah na področju razvoja bralne
kulture.

Svečano odprtje bo 23. 4. ob 18:00 v Veliki čitalnici NUK.

Prireditev bo na začetku pozdravila Mateja Komel Snoj, ravnateljica
Narodne in univerzitetne knjižnice, odprtje pa bodo s svojimi nagovori
pospremili naslednji govorci z različnih področij humanistike in
kulturnega ustvarjanja, ki se bodo osredotočili predvsem na temo
branja in knjige: prof. dr. Milena Mileva Blažič, prof. dr. Meta
Grosman, dr. Eva Kodrič-Dačić, Marjutka Hafner, Ivo Svetina, Tjaša
Koprivec, dr. Samo Rugelj, Mitja Čander. Predstavili nam bodo aktualno
stanje na področju branja ter hkrati morda nakazali lepšo prihodnost
ali vsaj pokazali na smernice, ki vodijo k dvigu bralne kulture in
izobraževanja v naši družbi.