[SlovLit] Katovice, Sosnovec, Olomuc

[Miran gmail]

http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri214/index.html
-- Kaj ponujam? (fotoreportaža iz Katovic, Sosnovca in Olomuca).
Šlezijskim slovenistom v Sosnovcu sem predaval o literarnem
nagrajevanju in o Wikipediji. Za povabilo, prijazen sprejem,
gostoljubje in družabnost se zahvaljujem lektorici Tini Jugovič,
predstojniku Lechu Miodyńskemu, neverjetnima Bożeni in Emilu Tokarzu,
Moniki Gawlak, Leszku Małczaku in Robertu Bońkowskemu. -- miran

---

Na poti s Poljske sva se z Miro ustavila v Olomucu, kjer sem želel
fotografirati semenišče, v katerem je Fran Levstik preživel mesece od
1. oktobra 1854 do konca januarja 1855, ko so mu zaradi maščevalne
ovadbe kateheta Globočnika iz Ljubljane pokazali vrata. Ker sem imel v
spominu, da je bil sprejet med redovnike nemškega viteškega reda (řád
německých rytířů), se je zdelo najverjetneje, da je bilo semenišče v
veliki stavbi nekdanjega benediktinskega (premonstratenskega)
samostana (Klášterní Hradisko) ob Moravi na sverovzhodnem robu mesta,
ki je danes vojaška bolnica in slučajnemu obiskovalcu razen veličastne
arhitekture ne ponuja dosti (pač, v Wikimedijini zbirki je doprsni kip
slavista Josefa Dobrovskega, posnet v knjižnici).

Doma splet pokaže, da je bilo semenišče res v tem samostanu, vendar
samo med leti 1783 in 1790, ko je bil njegov vicerektor in rektor
Dobrovsky, od tedaj dalje pa v prostorih nekdanjega
dominikanskegasamostana pri cerkvi sv. nadangela Mihaela, na griču v
središču mesta, ki sem ga na srečo tudi fotografiral. V 30. letih 19.
stoletja so v samostanu uvedli poučevanje v češčini in ustanovljena je
bila češka (slovanska) knjižnica. Leta 1841 je nadškof Maxmilián Josef
Sommerau-Beckh končal s prezidavo pretesnega semenišča. Od starega
dominikanskega samostana so ostali spodnji obokani hodnik, stopnišče
in zunanji zidovi, prvo in drugo nadstropje pa sta bili zgrajeni na
novo, kar je omogočilo sprejem 154 alumnov namesto prejšnjih 44. Leta
1854 je semenišče sprejelo zavetništvo svetega Cirila in Metoda in sv.
Vaclava. In semeniščnika Frana Levstika.

Nadškofijsko duhovniško semenišče (Arcibiskupský kněžský seminář) je
imelo v času Levstikovega bivanja naslednje vodstvo: rektorji
Hyeronymus Hampel (1844-1855), Ignaz Haas (1855), Joseph Penka
(1855-1861), vicerektorja sta bila František Dvořák (1842-1854) in
František Poslušný (1854-1862), spritual pa Jan Peřina (1847-1854).
Nobenega od njih ni v naši levstikološki literaturi, pač pa duhovnik
in nabožni pisatelj Tomáš Bečák (1813-1855), ki je sourejal časopis
Cirila in Metoda in bil julija 1854 imenovan za predstojnika semenišča
(le kakšna je razlika med rektorjem in predstojnikom?), in kanonik
Bedřich Egon Fürstenberg (1813-1892), ki je bil 1853 izvoljen za
olomuškega nadškofa. Matjaž Kmecl v knjigi o Franu Levstiku v zbirki
Znameniti Slovenci (Ljubljana: Partizanska knjiga, 1981, 50-54) piše,
da je najprej Bečák od Levstika zahteval, da prekliče >>bogokletstva<< v
svoji pesniški zbirki, potem pa še nadškof, in ker se Levstik ni vdal,
so ga z velikodušno odpravnino 100 goldinarjev (toliko so znašale
štiri učiteljske plače) odslovili. Bečák je že maja istega leta umrl.

Zdaj vem, kam je treba v Olomucu usmeriti slovenskega kulturnega
turista. Kdo ve, mogoče se tam nekoč pojavi celo plošča v Levstikov
spomin. -- Viri: Osobnosti Moravy.eu in seveda Wikipedija. -- miran