[SlovLit] Tübingen, slovenski kulturni praznik 2014 z Zofko Kveder

Miran gmail miranhladnik1 na gmail.com
Sre Feb 5 21:56:24 CET 2014


Od: Irma Kern <irma.kern na guest.arnes.si>
Datum: 05. februar 2014 17:33
Zadeva: Tübingen, slovenski kulturni dan 2014, Zofka Kveder na
stičišču treh kultur

V torek, 28. 1. 2014, smo imeli na slavističnem oddelku Filozofske
fakultete v Tübingenu slovenski kulturni dan. Povabili smo prof. dr.
Katjo Mihurko Poniž z Univerze v Novi Gorici, ki je imela predavanje
Frauenbilder in den Werken Zofka Kveders an der Nahtstelle der
slowenischen, deutschen und tschechischen Kultur/Podobe ženskosti v
delih Zofke Kveder na stičišču slovenske, nemške in češke kulture. Na
otvoritveni slovesnosti je študente, profesorje in ostale goste
pozdravil predstojnik  oddelka Slavisches Seminar prof. dr. Tilman
Berger.

Predstavil je prof. Katjo Mihurko Poniž, ki odkriva in raziskuje
reprezentacije  ženskosti in moškosti na področju književnosti in je
urednica zbirke Zbrano delo Zofke Kveder, v kateri je  pred kratkim je
izšla tretja knjiga, ki prinaša pripovedno prozo, objavljeno v dnevnem
časopisju in revialnem tisku med letoma 1904-1933.

V kulturnem programu je študent slovenščine Leonhard Flieger nastopil
z dvema kompozicijama za kitaro: najprej  je zaigral in zapel svojo
lastno skladbo  'Verletzlich', ki ji je sledila slovenska belokranjska
ljudska 'Igraj kolo, jabolko' v sodobni priredbi. Na violino ga je
spremljala študentka Ronja Honbach.

Katja Mihurko Poniž je svoje predavanje zasnovala v treh delih:
predstavila Zofko Kveder in njeno razgibano življenjsko pot, nato
formalne in tematske značilnosti njenega dela, v osrednjem delu pa
kozmopolitski svet Zofke Kvedrove, v katerem se je osredotočila na
prispevek Zofke Kvedrove k podobi moderne ženske v treh literaturah:
slovenski, nemški in češki.

Predstavila je Zofko Kveder kot pogumno, samozavestno, inovativno in
kreativno umetnico, ki je na prelomu stoletja v času evropske modene
rušila modele tradicionalne vloge ženske v pretežno patriarhalnm
svetu.  Njena  življenjska in umetniška pot jo  je vodila  iz domače
vasi Loški Potok v Ljubljano, Trst, Bern, München, Prago in Zagreb.

V delih Zofke Kvedrove je nacionalna funkcija utrjevanja identitete
potisnjena v ozadje in je v ospredju prikazovanje problematične
eksistencialne  in  socialne situacije ženske. Pisateljica je v
slovensko književnost vpeljala like študentk, umetnic (Pogovor, Jarem,
V ateljeju, Tri solze), učiteljic in drugih uslužbenk (Na pošti),
prostitutk (Eliza), nenavadnih, ekscentričnih žensk (Eva, Ena iz
množice) in žensk, ki iz različnih razlogov izgubijo razum (Mia
carissima, V vinogradu, Tinka). Izjemno bogata je njena bibliografija
v češkem prostoru. Obsega 183 enot, in čeprav je pisateljica nekatera
besedila objavila večkrat, njen češki opus priča tudi o ustvarjalnem
odnosu med avtorico in njeno prevajalko Zdenko Haskovo.

Mihurko Poniževa je ugotavljala, da je pisateljičina posebnost v
primerjavi z deli pisateljev tematizacija problemov in področij,
povezanih z ženskami, ki se jih avtorji komajda dotaknejo ali pa sploh
ne. Zelo intenzivno so se s temi vprašanji ukvarjale pisateljice. Tako
kot Zofka Kveder so tudi prikazovale neprimerno vzgojo deklet, njihov
odnos do telesa, poskuse vzpostavitve lastnega jaza, željo po
izobrazbi, kritizirale so tradicionalne materinske podobe in
prikazovale stiske, ki jih lahko povzroča materinstvo in dvojna morala
meščanske družbe glede ženske in moške seksualnosti. Predstavila je
tudi, da so nemške pisateljice vnesle mnogo manj neprizanesljivega ,
naturalističnega slikanja ženskega trpljenja in bede. To
najpomembnejšo razliko, ki jo je mogoče opaziti med literarnimi deli
Zofke Kveder in njenimi sodobnicami iz nemškega sveta, je mogoče
razložiti z dejstvom, da je bil naturalizem v času, ko je pisateljica
ustvarjala, že na obrobju literarnega zanimanja.

V literarnih delih Zofke Kvedrove, v katerih je tematiziran problem
ženske identitete, se ženskost pojavlja kot deskripcija stanja. Mnoga
dela pisateljic iz nemškega govornega področja prav tako prikazujejo
dejanski položaj meščank ob koncu 19. stoletja. Tako v delih Zofke
Kvedrove kot pri pisateljicah iz nemškega govornega prostora
prevladujejo ženski liki, ki so prikazani kot 'objekti', ki se svojega
položaja največkrat zavedajo, a se mu ne znajo iztrgati. Med med
nemškimi pisateljicami  je Mihurko Poniževa opozorila na tak tip
junakinje v romanu Iz dobre družine (Aus Guter Familie, 1895) avtorice
Gabriele Reuter, in v romanu  Hiša avtorice Lou Andreas-Salomé, med
deli Zofke Kvedrove pa v romanu Njeno življenje (Ihr Leben, nemški
prevod je v l. 2013 izšel v zbirki Slowenische Bibliothek pri založbi
Drava, prevajalka Daniela Kocmut) in črticah iz zbirke Misterij žene.

Čeprav prevladujejo besedila, v katerih ženske ne uspejo razviti svoje
lastne subjektivitete, pa sta tako nemška pisateljica Grete
Maisel-Hess v romanu Zgodba mlade ženske Fanny Roth
(Jung-Frauengeschiechte Fanny Roth, 1901) kot Zofka Kvedrova v romanu
Hanka ustvarili literarna lika, ki na koncu ne resignirata, ne umreta
in ne zblaznita, ampak odkrijeta lastni jaz v ustvarjalnosti.

Poslušalci so bili presenečeni nad bogato časnikarsko dejavnostjo
Zofke Kvedrove. Pri enaindvajsetih letih je v Trstu prevzela urejanje
časnika Edinost. Deset let (1904 - 1914) je urejela revijo Domači
prijatelj, ki je izhajala v Pragi. Tu so objavljali tudi Ivan Cankar,
Vida Jeraj, Anton Aškerc, Etbin Kristan. Literarno-reklamno revijo
Domači prijatelj  je izdajal lastnik tovarne žitne kave in drugih
prehrambenih izdelkov František Vydra. Časopisa ni bilo mogoče kupiti
niti se nanj naročiti, brezplačno so ga dobili samo naročniki Vydrove
žitne kave. Revijo je Kvedrova urejala vsa leta izhajanja. Leta 1906
je pričela urejati tudi hrvaško različico, ki so jo poimenovali
Sijelo. V Zagrebu se je zaposlila v uredništvu dnevnika Agramer
Tagblatt in urejala žensko prilogo Frauenzeitung, zanjo je napisala
mnogo člankov in črtic. Od leta 1917 do 1920 je izdajala mesečnik
Ženski svet, ki ga je leta 1918 preimenovala v Jugoslovansko ženo.
Leta 1921 je izdala in uredila Almanah jugoslovanskih žena.

V živahni diskusiji je prof. Wutsdorff  presenečena ugotavljala, da
tip novodobne ženske s poudarjeno individualnostjo na prelomu
prejšnjega stoletja, ki mu je sledila Zofka Kvedrova, imenuje Mihurko
Poniževa sodobni 'flaneur' - termin, ki je bil večini primerov vezan
na moški subjekt, a ga je Mihurko Poniževa zelo nazorno povezala z
novim tipom ženske, ki deluje kot moderna ikona, ima poudarjeno močno
osebnost,  vozi kolo, kadi, nosi hlače in skuša sama krojiti svojo
usodo. Prof. Raeckeja je zanimala tudi recepcija oz. struktura bralcev
Zofkine literature. Predvsem so bile bralke, ki so bile tako socialno
angažirane borke za ženske pravice kot tudi tiste, ki so se  s
predpisano tradicionalno vlogo spolov identificirale in ideji
emancipacije niso bile naklonjene. Poslušalce so prevzele prezentacije
materinstva v delih Zofke Kvedrove, prav tako jih je podrobneje
zanimala stilistična plat njenih literarnih del, zlasti preplet
naturalističnega sloga z impresionističnimi in simbolističnimi
elementi.

Po predavanju se je diskusija o problematiki del slovenske avtorice
sproščeno nadaljevala ob kozarčku dobrega slovenskega vina (darilo K.
Mihurko Poniž ter slovenskega konzula v pokrajini Baden Württemberg g.
Ivana Kečka), odlični Katjini potici in prigrizkih. Tako smo
proslavili slovenski kulturni praznik, ki so se ga udeležili študenti
slavistike in profesorji na oddelku ter študenti drugih študijskih
smeri kot tudi literarni poznavaci iz Tübingena in okolice. Naslednje
dni smo na lektoratu slovenščine dobili veliko pohval za zanimiv in
prijeten  slovenski kulturni večer. Za naklonjenost in podporo se
zahvaljujem vodstvu oddelka, zlasti predstojniku prof. dr. Tilmanu
Bergerju.

Dogodek je bil medijsko oglaševan na Univerzi v Tübingenu kot tudi
preko portala JOE (Junge Europa Experten), prav tako na spletni strani
za Slovence po svetu in na Twitterju ter Facebooku Centra za
slovenščino kot drugi/tuji jezik ter na spletni strani slovenskega
veleposlaništva v Berlinu. Osrednji plakat s poudarjeno umetniško noto
je naredil slikar Nejč Slapar, plakat z logotipom Univerze v Tübingenu
pa je oblikoval študent Timm Schroeder.

Lep slovenski kulturni praznik vam želim in vas lepo pozdravljam iz Tübingena
Irma Kern

https://drive.google.com/folderview?id=0B2zkaWZeaWsySWR6aGFSVnFzdXc&usp=sharing
-- posnetki s predavanja.


Dodatne informacije o seznamu SlovLit