[SlovLit] Tübingen: slovenski Luter

[Miran gmail]

Od: Irma Kern <irma.kern na guest.arnes.si>
Datum: 30. oktober 2013 22:14
Zadeva: Tübingen - slovenski Luter, popravek

Pred dnevom reformacije smo imeli na Univerzi v Tübingenu slovensko
literarno popoldne in filmski večer. Predstavili smo Trubarjevo
življenje, delo in njegov vpliv na okolico, v kateri je deloval. V
nemškem prostoru Trubarja danes imenujejo slovenski Luter.  Članek z
naslovom Der 'slowenische Luther' (podnaslov: Primus Truber hat von
Stift Urach aus die Reformation exportiert) je izšel v časniku
Scwäbisches Tagblatt 27. jul, 2013, avtor Wolfgang Schöllkopf, ki je
letos izdal delo Stift Urach (Ulm: Süddeutsche Verlagsges., 2013).
Članek je opremljen s fotografijo slovenskega enoevrskega kovanca s
podobo Primoža Trubarja in s pripisom pod fotografijo:  'Stati inu
obstati' - Stehen und bestehen: Dieses Zitat aus Primus Trubers
Kathechismus ist mit seinem Konterfei auf den sloweinschen
Ein-Euro-Munze verewigt/Ta citat iz Katekizma Primoža Trubarja je
skupaj z njegovo podobo ovekovečen na slovenskem enoevrskem kovancu).

Dober poznavalec Trubarjevega življenja in dela prof. Rolf-Dieter
Kluge z Eberhard-Karlove univerze v Tübingenu je v prispevku za
zbornik mesta Tübingen Blätter 2008 o Trubarju zapisal: "Za širitev
reformacije je bilo odločilno, da je Martin Luther s svojim prevodom
sv. pisma v ljudski jezik naredil religijo za stvar ljudstva. Tudi
Primož Trubar je želel s prevodi katekizma in nove zaveze neposredno
nagovoriti in prebuditi slovensko ljudstvo. A Trubar je moral, za
razliko od Lutra, najprej slovenski jezik slovnično in pisno
utemeljiti in ga napraviti za uporabnega. In drugačen kot pri Lutru je
bil pri Trubarju odnos oblasti do njegovega dela: ne le da ni našel
podpore pri deželni oblasti, ampak ga je celo izgnala iz svoje dežele.
V luteranski deželi Württemberg je končno našel zatočišče, da je lahko
izpeljal svoje verske in literarne dejavnosti."

Prof. Kluge je Trubarjevo delo poglobljeno predstavil v razpravi z
naslovom Primus Truber:  Leben, Werk und Wirkung. Ein Überblick,
objavljeni v zborniku  Primus Truber, der slowenische Reformator und
Württemberg  (izdala Deželna komisija za zgodovinopisje v Baden -
Württemberg ob podpori mesta Tübingen, 2011, založba W. Kohlhammer
Stuttgart, ur. prof. dr. Anton Schindling, prof. dr. Sönke Lorenz, dr.
Wilfried Setzler). Orisal je Trubarjevo neverjetno razgibano
življenjsko pot in v ozračju verskih bojev 16. stoletja ovrednotil
Trubarjev prehod od (neuspešnega prizadevanja) katoliškega duhovnika
na stran reformatorjev, ki so mu omogočili, da je posredoval rojakom
božjo besedo v njihovem maternem jeziku in položil temelje jezikovni
in kulturni identiteti Slovencev.

Prof. Kluge je poleg izdaje prve slovenske knjige in drugih del
posebej poudaril tudi pomen Trubarjeve slovenske Cerkovne ordninge iz
l. 1564. Kot popolno novost (ein völliges Novum!) je označil
Trubarjevo zahtevo po vpeljavi šol tudi v slovenskem jeziku, in sicer
za vse ljudi,  s čimer bi pravica do izobrazbe dana vsem socialnim
slojem. V vseh pogledih je bil Trubar izjemna osebnost v času evropske
reformacije.

V zborniku je Wilfried Lager razčlenil vse Trubarjeve tiske. Kar 37
Trubarjevih del je bilo natisnjenih med letoma 1560 in 1564 v tiskarni
v Urachu ob finančni podpori koroškega plemiča Hansa Ungnada, pl.
Sounnegg. Žal je z Ungnadovo nenadno smrtjo tiskarna prenehala
delovati.

Trubarja smo študentom približali tudi  skozi  razmišljanje Wilfrierda
Setzlerja,  ki je v prispevku z naslovom Tübingen in Derendingen v
času Primoža Trubarja opisal družbene in gospodarske razmere v
univerzitetnem mestu, kjer je imel Trubar veliko prijateljev in
sodelavcev (vseskozi ga je podpiral prijatelj Joacob Andreae, eden
najvplivnejših profesorjev in kancler  Univerze v Tübingenu), ter v
Derendingenu, kjer je bil Trubar dolga leta evangeličanski župnik.
Objavil je tudi prepis in analizo besedila iz Trubarjevega epitafa v
župnijski cerkvi v Derendingenu, ki ga je izdelal tübingenški umetnik
Jakob Züberlin in prinaša vrsto dragocenih biografskih podatkov o
Trubarju.

Zvečer, ko smo prikazali slovenski film Kruh in mleko iz leta 2001.
Grenka socialna drama, za katero je režiser Jan Cvitkovič prejel
zlatega leva za najboljši debitantski film na Filmskem festivalu v
Benetkah 2001, je z nepristranskim, jasnim in  objektivnim prikazom
travmatične vsakdanjosti v življenju družine na robu družbenega dna
močno pritegnila gledalce.

Jutri je v Nemčiji delovni dan. Želim vam lep praznik in vsem lep pozdrav,

Irma Kern