[SlovLit] Ponarodeli (nacionalizirani) jezik -- Resolucija o jezikovni politiki -- Iz Gradca

[Miran gmail]

Od: Razvezani jezik <urednik na razvezanijezik.org>
Datum: 15. julij 2013 16:57
Zadeva: za SlovLit, morda

miran, dober dan!
morda bi naročnike na SlovLit listo zanimala tale kolobocija,
borba za besedo z eno precej zloglasnih korporacij:
http://razvezanijezik.org/?page=teflon%2Fpripomni
za njih rutina, za nas pa poslastica, saj Razvezani jezik
doslej res še ni bil prepoznan kot referenčen ;)

teflon je de facto ponarodel, de iure pa še ne, in tu nas sedaj lovijo,
družno s SSKJ.

poletni pozdrav,
alenka pirman

PS
V tvitu smo zapisali:
Nočna mora lastnikov blagovnih znamk je, da bi jo ljudstvo vzelo za
svojo. DuPont se z @razvezani bori za teflon.
https://twitter.com/DomaceRaziskave/status/356778920374317056

===

From: Simona.Bergoc na gov.si
To: slovlit na ijs.si
Date: Mon, 15 Jul 2013 16:02:40 +0200
Subject: Resolucija o jezikovni politiki je sprejeta

Spoštovane kolegice in kolegi,

z veseljem sporočam, da so poslanke in poslanci sprejeli Resolucijo o
nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014--2018. S tem se je
zaključilo dolgo obdobje in zahtevna procedura sprejemanja dokumenta,
ki opredeljuje jezikovno politiko Republike Slovenije za naslednje
programsko obdobje.

Postopek se je začel že leta 2010 z nekaterimi evalvacijami, ki jih je
naročilo Ministrstvo za kulturo z namenom, da bi ustrezno ovrednotilo
stanje na tem področju, nato pa aprila 2011 z ustanovitvijo delovne
skupine pod vodstvom dr. Marka Stabeja, ki je pripravila prvo delovno
besedilo resolucije (ob sodelovanju ustanov s področja jezikovnega
načrtovanja). Junija in julija 2012 je sledila živahna javna razprava,
v kateri je sodelovalo več kot 40 predstavnikov strokovne in druge
zainteresirane javnosti. Druga delovna skupina pod vodstvom dr. Kozme
Ahačiča, ustanovljena septembra 2012, je nadaljevala delo prve in
opravila redakcijo besedila na podlagi odzivov z javne razprave.
Februarja 2013 je sledil drugi krog javne razprave in relativno
zahtevno medresorsko usklajevanje ter končna redakcija besedila, ki
smo jo opravili na Ministrstvu za kulturo. Vlada je besedilo sprejela
maja 2013 in ga poslala v Državni zbor. Kot predlagatelj smo
resolucijo predstavljali in pojasnjevali na različnih inštancah
parlamentarnega postopka (tudi v kontekstu sprejemanja amandmajev): na
Komisiji za narodne skupnosti DZ, na Komisiji za kulturo, znanost,
šolstvo in šport DS in plenarni seji Državnega sveta, na Odboru za
kulturo DZ in nazadnje na plenarni seji Državnega zbora. Čistopis
resolucije bodo v kratkem pripravile pristojne službe Državnega zbora
in bo kmalu dostopen tudi na naši spletni strani:
http://www.mk.gov.si/si/delovna_podrocja/sluzba_za_slovenski_jezik/priprava_resolucije_za_nacionalni_program_za_jezikovno_politiko_20142018/

Poskrbeli smo, da je nacionalni program nastajal s čim večjo mero
vključenosti strokovne in druge zainteresirane javnosti, zato je
produkt konsenza različnih in velikokrat tudi popolnoma nasprotujočih
si interesov različnih skupin govorcev: največ težav se je pokazalo na
področjih visokega šolstva, manjšinske politike, govorcev s posebnimi
potrebami in jezikovne opremljenosti.  Kljub temu menim, da smo
zaznali in ustrezno zapisali vse potrebe na področju jezikov v
naslednjem programskem obdobju. Ukrepe bomo v letu 2014 konkretizirali
in jih postavili v obliko prioritetnega seznama v dveh akcijskih
načrtih, in sicer za jezikovno izobraževanje in jezikovno
opremljenost.

Za spremljanje izvajanja resolucije smo predvideli poseben mehanizem,
medresorsko skupino, ki bo vključevala predstavnike vseh nosilcev, ki
bodo letno poročali o realizaciji tistih ukrepov, za katere so resorno
odgovorni. Poročilo bo obravnaval Državni zbor Republike Slovenije.

Zahvaljujem se vsem, ki ste sodelovali pri nastajanju Resolucije o
nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014--2018: članom obeh
delovnih skupin, sodelujočim v javni razpravi, kolegom na drugih
ministrstvih, poslancem, ki so resolucijo podprli, in seveda svojim
ožjim sodelavcem v Službi za slovenski jezik.

Lepo vas pozdravljam in želim prijetne počitnice!

Dr. Simona Bergoč
vodja Službe za slovenski jezik
Ministrstvo za kulturo RS

===

From: "Alič, Tjaša" <Tjasa.Alic na ff.uni-lj.si>
To: SLOVLIT <slovlit na ijs.si>, "slovlit-bounces na ijs.si" <slovlit-bounces na ijs.si>
Date: Fri, 12 Jul 2013 18:24:42 +0000
Subject: Iz Gradca

Končno smo tudi v Gradcu zaključili naporen semester in smo le našli
čas za poročanje o letošnjem dogajanju v avstrijskoštajerski
prestolnici. Ker smo bili precej aktivni, je poročilo malo daljše.

V poletnem semestru smo gostili dva eminentna predavatelja iz
Slovenije: 22. marca 2013 je red. prof. dr. Marko Stabej predaval o
slovenski jezikovni politiki med Scilo enojezičnosti in Karibdo
večjezičnosti; 24. aprila 2014 pa nas je obiskal doc. dr. Hotimir
Tivadar s Filozofske fakultete v Ljubljani in graškim študentom
predstavil novejša spoznanja slovenske fonetike in fonologije. Obeh
predavanj so se udeležili številni študenti slovenščine in
prevajalstva, profesorji slovenščine ter predstavniki slovenskih
društev v Gradcu.

Od 27. do 31. maja 2013 smo spoznavali prelesti slovenskih pokrajin. V
okretnem 30-sedežnem avtobusu si je 25 študentov graške slavistike in
prevajalstva s petimi spremljevalci (izr. prof. Ludvik, Karničar, red.
prof. Andrej Leben, dr. Vincenc Rajšp, lektorici Tatjana Vučajnk in
Kasilda Bedenk) v odlični organizaciji prof. Ludvika Karničarja in z
obširnimi zgodovinskopreglednimi pojasnili dr. Rajšpa v 5 dneh
ogledalo kulturno in naravno dediščino Slovenije: Ptuj s Ptujsko Goro,
rojstni kraj bl. A. M. Slomška Ponikvo, Ipavčevo hišo v Šentjurju,
Celjski grad, Laško s pivovarno, kartuzijanski samostan in muzej na
prostem v Pleterjah, galerijo Božidarja Jakca in formo vivo v
samostanu Kostanjevica na Krki, Novo mesto, Metliko z gasilskim
muzejem, Župančičevo spominsko zbirko v Vinici in belokranjske domače
obrti v Adlešičih v Beli krajini, Cerkniško jezero in muzej Jezerski
hram v Cerknici, Škocjanske jame, Hrastovlje, soline v Sečovljah ter
slovenske istrske vasi Krkavče, Padno, Novo vas  in Sv. Peter.
Popeljali smo se z ladjico ob slovenski obali (žal v dežju), na
povratku domov pa se ustavili še v Lipici, si ogledali Kosovelovo
domačijo v Tomaju, se sprehodili po Ljubljani in ustavili na Centru za
slovenščino kot drugi/tuji jezik, se za konec poklonili še Prešernu v
Kranju in se prek Jezerskega (po imenitni večerji v gostišču Logar v
Hotemažah ob nepozabni glasbeni spremljavi okteta Zven) navdušeni,
polni vtisov in dogodkov utrujeni vrnili na Avstrijsko. Bilo je zelo
zanimivo, prenočišča odlična, pokusili smo tudi slovenske dobrote,
npr. belokranjsko pogačo, in istrsko vino, le vreme nam ni bilo
posebej naklonjeno. Pa se nismo pustili preveč motiti.

Takoj po začetku semestra, 12. marca 2013, smo imeli v Gradcu srečanje
s slovenskim veleposlanikom na Dunaju n. e. Aleksandrom Geržino, ki si
je pred končanjem svojega mandata na Dunaju postavil za cilj, v Gradcu
urediti slovensko čitalnico. Z veliko pomočjo univerzitetne knjižnice
v Mariboru in njenimi požrtvovalnimi sodelavkami ter vsemi slovenskimi
organizacijami v Gradcu (inštitutom za slavistiko, inštitutom za
prevajalstvo, Klubom slovenskih študentk in študentov, kulturnim
društvom Člen 7 in društvom Avstrijsko-slovensko prijateljstvo) ter ob
zares profesionalni in skrbni organizacijski podpori veleposlaništva,
predvsem namestnika veleposlanika gospoda Aljaža Ariha, so stekle
intenzivne priprave. Zbrali smo okoli 2000 knjižnih enot (darovalo jih
je 16 založb iz Slovenije in avstrijske Koroške - založba Wieser celo
260 enot; svoje učbenike je podaril tudi Center za slovenščino kot
drugi/tuji jezik - vsem se zahvaljujemo!) in 6. junija slovesno odprli
Slovensko čitalnico v Gradcu, ki deluje v sklopu prenovljene
avtstrijskoštajerske deželne knjižnice v strogem središču mesta.
Odprtja čitalnice so se udeležili visoki predstavniki avstrijskih in
slovenskih državnih, znanstvenih in kulturnih inštitucij in ustanov,
med njimi slovenski minister za zunanje zadeve Karl Erjavec,
avstrijski državni sekretar dr. Reinhold Lopatka, deželni glavar
Štajerske mag. Franz Voves, številni predstavniki ljubljanske, graške
in mariborske univerze, direktor Javne agencije za knjigo g. Aleš
Novak, direktorica Slovenskega kulturnoinformacijskega centra Skica na
Dunaju ga. Ana Novak, pa tudi graški študenti in tečajniki, graški
Slovenci in drugi. Kulturni program sta prispevala združeni Mladinski
pevski zbor OŠ Rudolfa Maistra Šentilj in Nove srednje šole v Arnovžu
(Arnfels) ter študent petja na graški Glasbeni akademiji basbaritonist
Klemen Gorenšek. Skratka, odprtje je bilo odmevno in uspešno ter zelo
prijeten družabni dogodek. Tudi ob tej priložnosti hvala vsem, ki so
se veselili z nami. S čitalnico je Gradec končno dobil neko središčno
inštitucijo, ki bo kulturno povezovala Slovence, živeče v Gradcu,
študente slovenščine in vse, ki jih Slovenija in slovenščina zanimata.
Upamo, da bo nekoč Slovenska čitalnica prerasla v slovenski kulturni
inštitut na avstrijskem Štajerskem. Več o Slovenski čitalnici si lahko
preberete na:  http://www.landesbibliothek.steiermark.at/cms/beitrag/11873155/99863186
(žal je trenutno stran le v nemščini, bo pa kmalu tudi v slovenščini),
o sami otvoritvi, ki je bila medijsko zelo odmevna, pa na povezavah:

    http://www.kommunikation.steiermark.at/cms/dokumente/11806073_37492183/f048454c/Steiermark_Report_Juli2013_web_doppelseitig.pdf
-- str. 29
    http://www.kommunikation.steiermark.at/cms/beitrag/11874586/29767960/
    http://www.rtvslo.si/kultura/knjige/v-gradcu-odprli-novo-slovensko-citalnico/310529
    http://www.delo.si/kultura/knjizevni-listi/v-gradcu-odprta-slovenska-citalnica.html
    http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2013060805924705
    http://derstandard.at/1369361932197/Steirische-Landesbibliothek-eroeffnet-slowenischen-Lesesaal
    http://www.kleinezeitung.at/steiermark/graz/graz/3329502/slowenischer-lesesaal-eroeffnet.story

Prvi v sklopu prireditev v Slovenski čitalnici je bil literarni večer
s pesnico Katjo Perat, in sicer 13. junija. Z navdušenjem smo
prisluhnili Katjini interpretaciji njenih pesmi iz nagrajene pesniške
zbirke Najboljši so padli (2011) s prevodi v nemščino, ki so jih brali
naši študenti in študentke, ki so pesmi tudi prevedli. S pesnico se je
o njenem delu in željah za prihodnost pogovarjala študentka Katja
Senekovič, za glasbeni vložek je poskrbela študentka Sabina Wiegele,
prireditev pa je povezovala Kasilda Bedenk. Po uradnem delu smo s
pesnico druženje nadaljevali še ob slovenskem vinu in prigrizkih.
Zahvaljujemo se Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik ter
Študentski založbi, ki sta gostovanje omogočila.

En teden pozneje smo v sklopu Slovenske čitalnice izvedli spominski
večer avstrijskoštajerskemu pesniku in pisatelju Petru Roseggerju ob
170-letnici njegovega rojstva. Prireditev sta pripravila društvo
Avstrijsko-slovensko prijateljstvo iz Gradca in Literarna hiša iz
Maribora, v slovenščini in nemščini pa brala dr. Marjan Pungartnik in
Curt Schnecker, predsednik kulturnega društva Werkbund iz Gradca.

Intenzivno se tudi že pripravljamo na kulturno jesen in načrtujemo
literarne večere in druge kulturne prireditve, na katerih bomo
avstrijski javnosti predstavili slovenske kulturne ustvarjalce.

Lep pozdrav iz Gradca,
Kasilda Bedenk in Tjaša Alič, lektorici slovenščine