[SlovLit] Nepravi prijatelji -- Re:Abecedno zaporedje

[Miran gmail]

Od: Irma Kern <irma.kern na guest.arnes.si>
Datum: 07. julij 2013 10:01
Zadeva: Tübingen: Češko-slovaško-slovenska homonimija, predavanje dr.
Saše Vojtechové Poklač

V torek, 2. 7. 2013, je na slavističnem oddelku Filozofske fakultete v
Tübingenu imela predavanje dr. Saša Vojtechová Poklač, lektorica
slovenščine na Univerzi v Bratislavi. Študentom slavistike je
približala češko-slovaško-slovensko medjezikovno homonimijo.
Ugotavljala je, da splošno razširjeno mnenje, da se genetična
sorodnost slovanskih jezikov najbolj izrazito izkazuje v leksiki, vodi
(zlasti v nestrokovnih krogih) do sklepa, da se Slovani pri
dvojezičnem sporazumevanju lahko sporazumejo tudi brez jezikoslovnega
predznanja. Po znanem delu Františka Kopečnega Základní všeslovanská
slovní zásoba (1964 in 1981) obstaja v sodobnih slovanskih jezikih
1985 besed, ki so bodisi popolnoma bodisi delno identične. Čeprav
prevladujočo večino teh besed predstavlja praslovanska leksikalna
dediščina, dvojezično sporazumevanje med govorci različnih slovanskih
jezikov teoretične predpostavke uspešnega medslovanskega
sporazumevanja ne potrjuje vedno enoznačno. Poklačeva je vključila
najbolj pogoste primere, ko govorci teh jezikov zlasti v govorjeni
obliki potrebujejo tolmača. To dokazuje, da ovire v razumevanju ne
povzročajo razlike v slovnični zgradbi ali prozodiji, pač pa na
področju leksike. Ugotavljala je vzroke interferenc, nerazumevanja ali
neustrezne interpretacije povedi. Jezikovne nesporazume med govorci
teh treh jezikov je ilustrirala s primeri češko-slovaških in
slovaško-slovenskih 'nepravih prijateljev'. Predavanje je izzvalo
živahno diskusijo, med katero je Poklačeva študentom in profesorjem
predstavila tudi etimologijo nekaterih 'nepravih prijateljev' (npr.
Dunaj (slovaško), Donava (slovensko)), kar je zanimanje za
češko-slovaško in slovaško-slovensko homonimijo še poglobilo.

Nastop Poklačeve je poleg študentov slavistike in profesorjev ter
lektorjev na oddelku privabil tudi  študente drugih študijskih smeri
in materne govorce češčine in slovaščine, ki so nadvse zanimivo
predavanje nagradili z dolgim aplavzom. Dogodek je bil medijsko
oglaševan  na Univerzi v Tübingenu  in spletnih forumih.

Lep pozdrav iz Tübingena,
Irma Kern

===

Re:Slovenistične zbirke
(http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2013/004527.html)

Mojca, kar je v Spisovniku o abecednem redu, je v poglavju Stvarno in
imensko kazalo (http://lit.ijs.si/sp_ssp.html#siik) in je prevzeto iz
bibliotekarske prakse razporejanja katalognih listkov. Kaj več bi
lahko povedali tisti, ki se ukvarjajo s stvarnimi kazali. Na zaslonu
abecedna urejenost seznamov ni več tako zelo pomembna, kot je bila v
tisku. Tu se orientiramo bolj s tipkama ctrl + f (za najdi) kot z
listanjem. To se opazi npr. na Wikipediji, kjer se v poglavju
Literatura nove bibliografske enote nalagajo bodisi na začetek seznama
bodisi na konec in take "neurejenosti" celo v največjih Wikipedijah ne
popravljajo več.

Mimo teh načelnih misli: res ni nobenega razloga, da slovenskih klitik
pri zaporedju enot ne bi upoštevali, v angleščini pa: Aspects of ...
in The Aspects of ... bi oboje dal pod A, najprej enoto brez the, nič
tragičnega pa ne bi bilo, če tudi v obratnem zaporedju.

Računalnikovo sortiranje je svoj problem. Bi kakšen mojster pomagal z
nasvetom, kje si nastavimo želeno zaporedje vsaj v osnovnih programih,
v urejevalniku datotek, urejevalniku besedila in v preglednicah? --
miran