[SlovLit] Prepovedane knjige na Kranjskem

[Matija Ogrin]

Slovensko društvo za preučevanje 18. stoletja vljudno vabi na ponovitev 
predavanja

dr. Luka Vidmar:
Prepovedane knjige na Kranjskem do konca 18. stoletja

Predavanje bo v petek, 14. junija 2013, ob 12. uri v Semeniški knjižnici 
v Ljubljani. Obiskovalci se zberejo pred vhodom v Bogoslovno semenišče 
pri ljubljanski stolnici.

Na Kranjskem sta prodajo, branje, posedovanje in razširjanje versko, 
politično in moralno spornih knjig do tolerančnega patenta in reforme 
cenzure leta 1781 bolj ali manj učinkovito omejevala rimski cerkveni 
Index librorum prohibitorum, prvič izdan leta 1559, in avstrijski 
državni Catalogus librorum a Commissione Aulica prohibitorum, prvič 
izdan leta 1754. Kršiteljem so grozile stroge cerkvene (npr. 
ekskomunikacija) in posvetne (npr. telesne in denarne) kazni, 
prepovedane knjige pa je v najslabšem primeru doletelo uničenje. Tisti, 
ki je želel brati tiske, uvrščene na rimski indeks, je moral pridobiti 
dovoljenje bodisi od Kongregacije Svete inkvizicije v Rimu bodisi od 
krajevnega škofa. V Semeniški knjižnici bomo skušali pojasniti, kako je 
kljub vsem formalnim določilom potekala dejanska recepcija prepovedanih 
knjig. Od blizu bomo lahko videli nekatere nekoč sporne tiske, ki nam 
bodo med drugim izdali, kateri Slovenec se je prebil v kategorijo 
najbolj spornih »avtorjev prvega razreda«, zakaj ni bil nikoli 
prepovedan Dalmatinov prevod Biblije, kako je prišel na indeks najbolj 
vnet častilec Marije na Kranjskem, čemu je hranil protestantske knjige 
najhujši nasprotnik protestantov in kdo je v deželo zanesel francoske 
erotične romane.

Dr. Luka Vidmar je znanstveni sodelavec na Inštitutu za slovensko 
literaturo in literarne vede ZRC SAZU. Ukvarja se s književnostjo, 
likovno umetnostjo in kulturo baroka in razsvetljenstva, predvsem s 
prepovedanimi knjigami, Akademijo operozov, Semeniško knjižnico in 
Zoisovim krogom. Leta 2009 je pod naslovom Trubar, Hren, Valvasor, 
Dolničar: O slovstvu na Kranjskem izdal štiri najstarejše preglede 
književnosti na Slovenskem, leta 2010 pa objavil knjigo Zoisova 
literarna republika: Vloga pisma v narodnih prerodih Slovencev in Slovanov.