[SlovLit] Literatura in gibljive slike
Miran gmail
miranhladnik1 na gmail.com
Pon Maj 6 15:58:47 CEST 2013
From: "Aleš Vaupotič" <ales.vaupotic na ung.si>
To: slovlit na ijs.si
Date: Mon, 6 May 2013 14:03:01 +0200
Subject: Literatura in gibljive slike
Literatura in gibljive slike: 11. mednarodni komparativistični
kolokvij Slovenskega društva za primerjalno književnost, Koper,
12.-13. september 2013
Organizatorji: Slovensko društvo za primerjalno književnost, Društvo
slovenskih pisateljev, Univerza na Primorskem; Pedagoška fakulteta,
Fakulteteta za humanistične študije. Kolokvij bo potekal v okviru 28.
mednarodnega literarnega festivala Vilenica. Organizacijski odbor:
Aleš Vaupotič, Barbara Zorman.
Znanstveni sestanek bo preučeval povezave med literaturo, filmom in
videom ter drugimi novimi oblikami interaktivnih dinamičnih slik.
V ospredju zanimanja bo metodologija, uporabna za tovrstne študije
oziroma vprašanje meddiscpilinarnih povezav; na primer širitev oziroma
uporabnost literarnih študij na področjih filma in videa in obratno;
razmerja med literarnimi študijami, filmskimi študijami, priredbenimi
študijami, vizualnimi študijami, teorijo novih medijev itn. V
preteklosti sta se s stičišči in razhajanji med literaturo in njej
sorodnimi mediji izčrpno ukvarjali semiotika in naratologija,
vprašanja narativnosti oziroma znakovnosti pa se zdijo relevantna tudi
danes, na primer problem zgodbenega prečenja znakovnih sistemov in s
tem povezanega transkodiranja, prevajanja, prirejanja; še precej
neraziskana so mejna področja literature in filma, na primer filmsko v
literaturi, literarno v filmu ... Pojav računalniških informacijskih
tehnologij je prek različnih novomedijskih hibridov pogosto na novo
zgradil celoto gibljive slike, sestavljene iz
>>besed-podob-teles-gibanj<<.
S stališča sistemskih obravnav literature oziroma filma in videa -
predvsem v interaktivnih in digitalnih inačicah - lahko v sodobnih kot
tudi preteklih razmerjih med institucijama >>besede<< in >>podobe<<
raziskujemo številna rivalstva in boje za prestiž, povezane z iskanjem
ali konstruiranjem tako imenovanega >>čistega medija<< predvsem pa
vplive, stapljanja, oplajanja, ki so najizrazitejši seveda na
novomedijskem področju ter področju sodobne konceptualne umetnosti ...
Zlasti zanimiva se s tega stališča zdijo različna pojmovanja avtorstva
in njihova prehajanja med omenjenimi mediji, na primer kult avtorja in
njegovega unikatnega sloga, ki se je na primer v dvajsetem stoletju
prenesel iz literarnega polja v filmsko. Na začetku enaindvajsetega
stoletja se koncept avtorstva najbolj pereče zarisuje v razmerju do
diktata trga oziroma kapitala, obenem pa se na medmrežju vzpostavlja
na radikalno nove načine. S tem povezana so vprašanja medmedijskih
oziroma transmedijskih priredb literarnih in filmskih del, njihovega
kulturnega kapitala, eksplicitne in implicitne cenzure, kolektivnega
avtorstva, raztapljanja pojma avtorstva.
Nenazadnje se ta vprašanja zarisujejo tudi v procesu prevrednotenja
nacionalnih subjektov/identitet, njihovih preobrazb v transnacionalne,
hibridne ali globalne tvorbe.
In naposled je mogoče vsa omenjena izhodišča in diskurze opazovati v
teorijah, praksah ter politikah vzgoje in izobraževanja: načini, kako
ti predstavljajo odnose med besedo in gibljivo podobo pogosto kot v
mikrovzorcu prikažejo družbena in znanstvena razmerja do stičišč
literature in gibljivih slik.
Med potencialnimi temami kolokvija so torej:
- meddisciplinarne povezave med primerjalno književnostjo oziroma
literarnimi študijami in študijami adaptacij, filmskimi študijami,
vizualnimi študijami, teorijo in zgodovino novih medijev;
- narativnost v različnih medijih;
- hierarhije in stičišča med vizualno in verbalno reprezentacijo;
- primerjave konceptov avtorstva ter recepcije v literaturi, filmu,
videu, digitalni poeziji, novomedijskih delih;
- vprašanje čistih in hibridnih medijev;
- pomen filma, literature, transmedijskih priredb v kontekstu
nacionalnega, nadnacionalnega, globalnega;
- razmerja med literaturo in filmom, videom ter novimi mediji na
različnih stopnjah in izobraževanja.
Delovni jezik kolokvija bo angleščina. V prid diskusiji bo število
referatov omejeno na dvanajst, vsak referat pa na 25 minut. V
konferenčni dvorani bo na voljo računalnik z LCD-projektorjem.
Vse stroške udeležbe razen letalskih vozovnic bo poravnal organizator.
Ta bo torej priskrbel za: prevoze med Koprom in ljubljanskim oziroma
tržaškim letališčem, nastanitev in vse obroke v hotelu Žusterna
(Koper) ter udeležbo in prevoze na druge festivalske prireditve.
Organizatorji ne bomo sprejeli prispevkov, ki so že bili predstavljeni
ali objavljeni. Vsi prispevki bodo poslani v recenziranje na
uredništvo revije Primerjalna književnost.
Izbrani prispevki bodo (po opravljenem recenzentskem postopku)
objavljeni v reviji Primerjalna književnost.
Pomembni datumi:
30. maj - pošljite naslov, povzetek (do 250 besed), ime svoje
ustanove, službeni naslov in CV (do 100 besed). Število referentov in
referentk je omejeno na dvanajst, zato bomo morali organizatorji
narediti izbor prijav v skladu s programom kolokvija.
30. julij - obveščeni boste, ali je bil vaš predlog sprejet.
20. avgust - če bo vaš prispevek sprejet, vas bomo prosili, da
pošljite fotografijo ter povzetek v obsegu 500-1000 besed v
slovenščini in angleščini.
12. in 13. september - kolokvij.
Kontaktni osebi: ales.vaupotic na ung.si in barbara.zorman na pef.upr.si
Dodatne informacije o seznamu SlovLit