[SlovLit] Slovenščina ima dolg jezik

[Miran gmail]

Od: boza krakar <boza.krakar na guest.arnes.si>
Datum: 25. april 2013 18:38
Zadeva: slovenščina ima dolg jezik

Tako se imenuje novo tekmovanje iz znanja slovenščine, ki je v
letošnjem šolskem letu pod podnaslovom Književnost na filmu potekalo
prvič, njegov organizator pa je Slavistično društvo Slovenije, bolje,
društvena sekcija Znanost mladini, ki ji načeluje pobudnica te akcije,
dr. Mojca Nidorfer Šiškovič, sicer zadolžena za slovenščino na tujih
univerzah na Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik. Tekmovanje si
je zamislila kot merjenje ustvarjalnosti osnovno- in srednješolcev, ki
jo lahko spodbudi slovenščina kot šolski predmet, učni jezik in učno
načelo. In ker tekmujejo skupine (od tri do pet učencev oziroma
dijakov), ne posamezniki, tekmovanje spodbuja tudi sodelovanje in
deljenje odgovornosti za uspeh. Za uresničitev obeh izhodiščnih idej
si je pobudnica zamislila tudi ustrezen pristop: filmizacijo pri pouku
literature obravnavanih literarnih besedil. Izpolnitev take kompleksne
naloge zahteva od tekmovalcev in njihovih mentorjev številne
dejavnosti, povezane tako z odnosom do jezika in književnosti, s
kritičnim in ustvarjalnim branjem,  kakor tudi s poznavanjem
ustvarjalnega preoblikovanja literarne zgodbe v filmski prikaz in
poznavanjem filmskega jezika. Tekmovalci so se tako s pomočjo
mentorjev iz bralcev razvijali v ustvarjalce, z odgovornostjo do
svojega kratkega filma, ki naj prepriča tako bralca kot gledalca, pa
kajpak strokovno žirijo, člana katere ste bila tudi na obeh glavnih
področjih izkušena pesnik in igralec Andrej Rozman Roza ter režiser in
scenarist Miha Hočevar. V delovni skupini so sicer sodelovale še
slovenistke Klavdija Kranjc Jensterle, Senija Smailagić in Sonja
Žežlina.

Kakšen je bil >>izplen<< prvega tekmovanja, ki se ga je na državni ravni
udeležilo 47 skupin učencev z osnovnih in s srednjih šol, smo imeli
priložnost videti v petek, 19. aprila 2013 na zaključni prireditvi v
Kinodvoru. Tu so najuspešnejše skupine dobile zaslužena priznanja v
skladu s Pravilnikom o sofinanciranju šolskih tekmovanj, najboljši
filmi v posamezni tekmovalni kategoriji pa so bili tudi prikazani. Če
je bilo pred ogledom nekoliko nelagodja, da bodo filmi morda preveč
pripeti na literarno predlogo, se je bilo mogoče prepričati, da
tekmovalci dobro obvladajo filmsko abecedo in da z velikim občutkom
aktualizirajo - prenašajo v naš čas in v perspektivo svoje generacije
ter družbene situacije celo najzahtevnejšo literarno klasiko, npr.
Romea in Julijo, Zločin in kazen, Masko rdeče smrti ... (filmi, ocene
idr. so na povezavi
https://sites.google.com/site/slavisticnodrustvo/znam).

Tako je torej shodilo novo tekmovanje iz znanja slovenščine v našem
prostoru. Kljub pomislekom, da utegne postati konkurenca že
uveljavljenemu tekmovanju za Cankarjevo priznanje, se je izkazalo, da
to ne drži. Novo tekmovanje z drugačnimi prijemi in cilji dopolnjuje
že uveljavljeno. Najboljši dokaz so filmi, posneti po literarnih
besedilih, ki so bila to leto razpisana za tekmovanje za Cankarjevo
priznanje. Za kakovostno ustvarjalno preoblikovanje  je potrebno
poglobljeno kritično branje - in zakaj ne bi tega nadgradili tako, da
bi se iz pretežno recepcijske prestavili še v produkcijsko vlogo? Obe
skupaj imata pravzaprav skupni cilj - vzgajati občutljivega
sprejemnika literature in kulture, razvijati kulturno zavest,
utemeljeno na slovenskem jeziku, od koder se širijo domišljijske
predstave, prehodi, povezave na vse strani.

Tekmovanje, kot rečeno, poteka pod okriljem Slavističnega društva
Slovenije. Vsi sodelavci - predavatelji na izobraževanju, mentorji,
organizatorji, vodje pokrajinskih društev in ocenjevalci so
zastonjkarski prostovoljci. Prav zato je velik odziv mentorjev in
skupin presenetljiv in pohvalen. To je dokaz, da je mogoče z malo ali
nič denarja narediti tudi zelo kakovostne in daljnosežne stvari. Žal
pa v nedogled ne gre. Točk, ki jih je mentorjem, udeležencem
izobraževalnega seminarja, namenil Zavod RS za šolstvo, smo zelo
veseli. Če pa bi bili tako mentorji kot organizatorji deležni še
kakšne stimulacije od ministrstva za šolstvo, bi bil občutek, da
začeta dejavnost ni zgolj kratkotrajna domislica, ampak eden od
pedagoških presežkov, toliko bolj motivacijski za naprej.

Boža Krakar Vogel