[SlovLit] Ciril in Metod -- Na FF -- V Pragi

Pet Apr 19 09:41:10 CEST 2013

From: "Boštjan Božič" <molj78 na gmail.com>
To: slovlit na ijs.si
Date: Wed, 17 Apr 2013 22:50:34 +0200
Subject: Mednarodna konferenca o Cirilu in Metodu v Bukarešti (14. in
15. junij 2013)

Oddelek za rusko in slovansko jezikoslovje organizira 14. in 15.
junija 2013 na Fakulteti tuje jezike in književnosti v Bukarešti
mednarodno konferenco ob 1150. obletnici prihoda sv. Cirila in Metoda
na Moravsko. Organizatorji zbirajo prijave referatov do 1. junija
2013. Vas morda zanima? Več informacij o dogodku lahko dobite na
elektronskih naslovih bostjan.bozic na yahoo.com ali molj78 na gmail.com

Boštjan Božič,
učitelj slovenščine na Univerzi v Bukarešti

===

Od: Zajc, kristina <kristina.Zajc na ff.uni-lj.si>
Datum: 17. april 2013 12:05
Zadeva: Vabljeni na dogodke na FF

22. 4. 2013, 17.15–17.45 Predavanje doktorske študentke Kristine Lazar
(Univerza v Ljubljani): Cenzurirani Dekameron iz obdobja
protireformacije: primer prve novele prvega dne

18. Slovenski dnevi knjige »In vse je mogoče« na Kongresnem trgu od
22. do 26. aprila. Več o programu na
http://www.drustvo-dsp.si/si/drustvo_slovenskih_pisateljev/objave/1905/detail.html
Na knjižnem sejmu bosta sodelovali tudi Znanstvena založba FF in
Knjigarna FF.

Kristina Zajc

===

Od: Andrej Šurla <andrej.surla na gmail.com>
Datum: 19. april 2013 03:34
Zadeva: Praška večera čeških prevajalcev slovenskega leposlovja
Za: slovlit na ijs.si

Medtem ko je praške mestne trge prevevalo (nekoliko s kislim vremenom
in nizkimi temperaturami pokvarjeno) vzdušje velikonočnih tržnic, sta
dve literarni kavarni v središču mesta ljubiteljem manj znanih
nacionalnih literatur ponudili (i)zbrane okuse slovenskega leposlovja
v zvenu čeških besed. V tednu pred Veliko nočjo in v tednu po njej
(ker se mi zdi pravilo o pisanju imen praznikov z malo začetnico
povsem nesmiselno, si ga v avtorskem zapisu dovoljujem pisati z
veliko) mi je uspelo uresničiti željo, ki sem jo pestoval zadnji dve
leti: zbrati čim več čeških prevajalcev slovenskega leposlovja in jim
ponuditi priložnost za skupno predstavitev knjig, za katerih izid so
zaslužni, in njihovih nadaljnjih prevajalskih načrtov. Mimogrede in
brez prave povezave z rdečo nitjo poročila: tule čisto spontano
zapisani glagol „pestovati“ je prav simpatično dvojezičen, saj v
češčini (v obliki „pěstovat“) pomeni gojiti, npr. vrtnine, pa tudi
ideje.

Zavetni objem za oba večera sta nam ponudili literarni kavarni, ki sta
v preteklih letih že gostili naše prireditve. V predprazničnem torku
smo tako streljaj od Karlovega mostu, v obokani kleti kavarne
Řetezová, pod reklamnim sloganom „Je slovenska literatura za Vas še
vedno španska vas – spoznajte jo od blizu!“ gostili tri prevajalce iz
praškega „bazena“, prvi aprilski torek pa v Tynski literarni kavarni
še enega Pražana in tri goste iz Brna. Uspeh akcije je bil, če ga
merimo s številom obiskovalcev, relativno uspešen. Človek bi si seveda
želel, da bi se na njegovih dogodkih trlo navdušencev in radovednežev,
a po prvem drobnem razočaranju poišče tolažbo v stari resnici, da
literarni dogodki vendarle nikoli niso bili množične manifestacije. Na
prvi večer nas je prišlo (brez nastopajočih) med petnajst in dvajset,
na drugega pa še vsaj deset več, tako da sem lahko vseeno kar
zadovoljen. Predvsem zato, ker se je v občinstvu obakrat pojavilo po
nekaj obrazov, ki jih prej na naših prireditvah nismo srečevali. Brez
sence dvoma dodajam še, da smo bili navzoči za prihod obakrat
nagrajeni z zelo prijetnima in tudi informativnima večeroma.

Za prireditev 26. marca je bila v prvem programskem osnutku predvidena
trojica nastopajočih, ki bi z začetnicami svojih imen sestavili
„geslo“ HAK (cz. hák – svn. kavelj). Ko smo skupinici kasneje pridali
še gostjo „na L“, je nastal HAKL (ki je v pogovorni slovenščini tudi
ena izmed možnosti za poimenovanje pravkar omenjenega kavlja) – pa smo
dobili hudomušno (vsaj upam, da je izzvenelo tako) napoved prijetnega
dvojezičnega večera, v katerem smo potem skoraj dve uri zbrano
„viseli“ na slovenskem leposlovju v zvenu čeških besed. Svoje
prevajalsko delo so predstavili Hana Mžourková, ki je za ta nastop
izbrala nekaj pesmi Josipa ostija, Braneta Mozetiča in Barbare Korun,
Kamil Valšík, ki zaključuje prevod že tretjega romana Evalda Flisarja
in je seveda izbral tega zvezdnika današnje slovenske literarne scene,
in Lenka Daňhelová, ki bo v kratkem skupaj s Petrom Kuharjem izdala
novo antologijo slovenske poezije, tokrat pa je predstavila dva ženska
literarna glasova: Stanko Hrastelj in januarja preminulo Marušo Krese.
Vsak izmed nastopajočih je branje pospremil s kratko osvetlitvijo
svojih dosedanjih in trenutnih prevajalskih smernic ter povedal kakšno
andekdoto, povezano s prevajanjem ali svojimi srečanji z avtorji.
Trojici nastopajočih smo simbolično pridružili tudi Aleša Kozárja, ki
je sicer zbolel, a sva se dogovorila, da na prireditvi vseeno
preberemo delček njegove sicer že zelo obsežne prevodne bere (poglavje
iz Kovačičevega „Kristalnega časa“ je prebrala naša študentka Eliška
Bernardová). Skoraj dveurno srečanje je sklenil sproščen pogovor o
odločitvah za začetek prevajalske dejavnosti posameznih gostov,
slišali pa smo tudi precej podatkov iz „zakulisja“ izdajanja prevodnih
knjig. Občinstvo je pritrdilo tudi mnenju spodaj podpisanega, da smo
bili priče nazorne potrditve ugotovitve, da zna biti prevajalčevo
glasno branje pogosto prepričljivejše od branja primarnega avtorja
(pri čemer nikakor ne mislim na goste praškega lektorata iz zadnjih
let, katerih nastopi so bili vsi po vrsti odlični!) – dober prevajalec
ima poleg pisateljske nadarjenosti očitno tudi dramski oz. igralski
talent.

Čeprav brez ženskega glasu, je enako lepo doživetje ponudilo srečanje,
ki smo ga 4. aprila izvedli v salonu Tynske literarne kavarne. Tokrat
nam iztočnice ni ponudila kakšna igra z  začetnicami, ampak kar
regionalna povezava večine nastopajočih. Ljubljano je obiskal Maribor
– pardon: Prago je obiskalo Brno, odkoder so v spremstvu lektorske
kolegice Mateje Kosi prispeli gostje Zdenĕk Rejda, ki je v hudomušnem
tonu predstavil svoj prevod „Očkovega kotička“ Damijana Šinigoja,
Libor Doležán, ki je bral iz svojih prevodov Deklevovega „Zmagoslavja
podgan“ in zbirke kratke proze Marka Švabića (ta je predlani izšla pod
naslovom „Návod k použiti historie“) ter prekaljeni prevajalski maček
Petr Mainuš, ki je iz svojega pestrega prevodnega opusa izbral tekst
Marijana Pušavca, za katerega je ocenil, da zaradi „žgečkljive“
vsebine verjetno nima veliko možnosti, da bi si kmalu utrl knjižno pot
med literarno občinstvo. Praški prevajalski krog je na drugem večeru
zastopal Radek Novák z novelo Borisa Pahorja „Rože za gobavca“, sploh
prvim natisnjenim češkim prevodom slavnega pisatelja (lani smo ga
imeli čast pozdraviti tudi na našem lektoratu), ki je objavljen v
tukajšnjem „Koledarju Ciril-Metodove družbe za leto 2013“. Tudi tokrat
smo posodili glas še vedno bolnemu Alešu Kozárju: doktorand
bohemistike in obiskovalec fakultativnega tečaja slovenščine Martin
Veselka je prebral odlomek iz njegovega najnovejšega prevoda,
Lainščkovih „Nedotakljivih“. Pogovor po branju se je spet vrtel
predvsem okoli zgod in nezgod gostov z izdajanjem prevodov. Kar nekaj
le-teh, ki so izšli pri slovenski literaturi naklonjeni založbi
„Větrné mlýny“, je bilo mogoče po zelo ugodni ceni na srečanju tudi
kupiti – lepo je bilo gledati, kako je kup knjig, ki so jih s sabo
prinesli brnski gostje, hitro kopnel.

Prepričan sem, da smo z „Večeroma čeških prevajalcev slovenske
literature“ naredili dobro delo. Opozorili smo na živo prisotnost
slovenske literarne besede tudi na čeških knjižničnih in knjigarniških
policah, zainteresiranim ponudili živo in živahno srečanje z
entuziasti, ki jo prevajajo, nenazadnje pa utrjevali tudi
prijateljstvo s slovenisti iz moravske prestolnice. Mislim(o), da bomo
z akcijami za krepitev slovenistične družine na Češkem v prihodnje še
nadaljevali.

Gospe veleposlanici Republike Slovenije v Pragi se zahvaljujem za
obisk obeh večerov (visoki gostje že s svojo navzočnostjo povzdignejo
občutek pomembnosti dogodka, gospa mag. Knezova pa je tudi živo
sodelovala v pogovoru), enako predstojniku naše katedre doc. Janu
Pelikanu, veleposlaništvu pa hvala tudi za natis nekaj večjih
plakatov. Zahvala velja tudi Centru za slovenščino kot drugi/tuji
jezik na ljubljanski Filozofski fakulteti, ki je pri prireditvi
sodeloval s pokritjem potnih stroškov gostov iz Brna.

Prilagam povezavi na izbora fotografij z obeh večerov:
Prvi večer: https://picasaweb.google.com/113258347981137083466/PrviVecerCeskihPrevajalcevSlovenskeLiteraturePragaKavarnaRetezova2632013#

Drugi večer:
https://picasaweb.google.com/113258347981137083466/DrugiVecerCZPrevajalcevSVNLiteraturePragaTynskaLitKavarna442013#