[SlovLit] Oh ta znanost -- Ugotavljanje avtorstva

[Miran gmail]

Od: Aleksander Bjelcevic <aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si>
Datum: 04. december 2012 10:13
Zadeva: Re: [SlovLit] Oh ta znanost
(http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/004319.html)

Članek o neinovativnosti je simpatičen, ker opozarja na specifičen
problem, ki pa je birokratski, sistemski: ne glede na obseg rezultatov
mora doktorat obsegati 200 strani - ki se jih pogosto zapolni s
povzemanjem obstoječih razprav. Problem bi bil zlahka opažen, če bi
navodila za pisanje disertacij zahtevala, da sme povzemanje obsegati
maks 20-30 strani.

Članek pa ima tudi dve napaki:
1) Da je protisloven; pričakuje, da bo vsak doktorat odkrival nekaj
novega, hkrati pa kritizira iz tega izhajajoče preimenovanje starih
disciplin in stare terminologije (da bi ustvarili videz, da gre za
novo teorijo). Recimo, da v Evropi letno nastane 50.000 doktoratov
(govorim na pamet) - toliko inovacij pač ne moremo pričakovati. Lahko
pa manijo ustvarjanja navidezno novih teorij upočasnimo s priznanjem,
da je aplikacija obstoječih teorij na neobdelan material tudi nekaj
vredna.

2) Da dela iste napake, ki jih kritizira: na konzervativen in
ignorantski način odkriva toplo vodo (če citiram njegove lastne
besede). Ni res, da zgolj "there  is  periodic  handwringing  amongst
 the  academic chattering classes  about  this", ampak se s tem
vprašanjem že skoraj sto let ukvarjata celi znanstveni disciplini,
namreč filozofija znanost in teorija znanosti (ki pa itak izvirata iz
epistemologije, ki je stara 2500 let), v Sloveniji sistematično od
70-ih let Ule, Potrč, Miščević, Borstnar, Bojadžijev, zadnjih 25 pa
mdr. Markič, Cerkovnik, mlajših od sebe pa ne poznam. Konec 1950-ih je
bila znanstveno rigidnost prepoznana drugače, nevrednostno, kot
"normalna znanost" v nasprotju z revolucionarno. Izhodiščno spoznanje
konec 50-ih, ko je Thomas Kuhn pisal knjigo Struktura znanstvenih
revolucij (knjiga ima lastno geslo na Wikipediji), ki je bila v mojem
otroštvu že prevedena v srbohrvaščino in smo se iz nje učil pred 30
leti med študijem filozofije, je bilo: ko se nabere dovolj problemov,
ki jih stara teorija ne more rešiti, se poišče novo teorijo, s katero
se nato rešuje kopico konkretnih nalog, dokler jih je kaj; ko se
naberejo problemi, ki jim ta teorija ni kos, se pojavi nova in tako
naprej. Na podlagi tega enostavnega uvida se je nato razvila cela
teorija, ki so jo v 50-ih predstavljali Kuhn, Ramsey, malo pozneje
Suppes, Stegmueller, Montague, Balzer, Moulines, Lakatos idr. idr.
Osnova te teorije je, da poleg teh kontinuiranih inovacij obstajajo
obdobja znanstvenih revolucij, ko pride do radikalne spremembe
svetovnega in znanstvenaga nazora posameznih revolucionarjev, ki jo je
Kuhn imenoval sprememba paradigme, šolski primer je "kopernikanski
preobrat". Posledica spremembe svetovnega nazora pa je, da različne
znanstvene paradigme lahko postanejo med seboj neprimerljive,
inkomenzurabilne.

Aleš Bjelčevič

===

Od: Lingvistični krožek <lingvisticni.krozek na gmail.com>
Datum: 04. december 2012 10:45
Zadeva: LK, 10. december

LK FF v Ljubljani vabi na 997. sestanek v ponedeljek, 10. decembra, ob
18.00 v predavalnici 325 v 3. nadstropju Filozofske fakultete.
Predavala bo
dr. Ana Zwitter Vitez, Trojina, Zavod za uporabno slovenistiko. Tema
predavanja: Jezikoslovje in ugotavljanje avtorstva besedil. Vabljeni
tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar