[SlovLit] Zgodba o Janezu, Franu in Miranu -- O Kvedrovi, Prennerjevi idr.

[Miran gmail]

Od: Zoran Božič <zoran.bozic na guest.arnes.si>
Datum: 01. oktober 2012 23:43
Zadeva: Zgodba o Janezu, Franu in Miranu
(http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/004231.html,
http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/004233.html)

Ker hotel ni povedati,
kdo je kraljico ...,
je moral Janez Nepomuk
kar hitro v vodo smuk.

Ker hotel je dokazati,
da je v državi red,
je Franček brez besed
Zdravljico dal na led.

Ker hotel je pokazati,
da sam je našel pot,
je Miran sedel v kot
in z guglom šel čez plot.

Po koncu vikendaškega pohajkovanja po prekmurskih ravnicah in
namakanja v toplovrelnih vodicah sva se z ženo podala na ovinkasto pot
proti domači Primorski, s hvalevrednim slavističnim namenom, da se
pokloniva rojstnima hišama velikega prleškega jezikoslovca in
zgodajumrlega pesnika o rdečeličkah.

Žal nama ni bilo usojeno pofotkati spominskih plošč v Radomerščaku in
Cerovcu, pač pa sva si fino naphala prazna želodčka v svetlobojni
gostilni Tramšek v Žerovincih.

V Ljutomeru sva se sprehodila po osrednjem, sveže tlakovanem trgu z
velikim klopotcem in alejo domačih velikanov, ki jo na začetku krasi
doprsna soha Radoslava Razlaga, avtorja znamenite pesmarice in pisca
blagozvenečega ilirskega jezika, na preostalih kvadrastih podstavkih
pa sva lahko občudovala le doprsne kipe v nematerializirani obliki
(prosto po Marku Pogačniku).

Pohajavši pred župnijsko cerkvijo Janeza Krstnika naju preseneti kip
cenzorja aktualne slovenske himne (po ustavi), ki je sicer visoko
cenil in v svojih dunajskih berilih propagiral milozvočne pesmi
svetobolnega Gorenjca, v temačni notranjosti božjega hrama pa se mi ob
desnem stranskem oltarju pod izmučenim telesom Zveličarja pogled
ustavi na ovalnem medaljonu, ujetem v razkošno baročno obrobo.

Prepoznavši meni tako ljubega Nepomuka sežem po starem in skromnem
digitalcu, zamaknem kot, da ne bi bleščava bliskovite luči pokvarila
posnetka, pritisnem na gumbek in se zadovoljen pridružim ženi.

Prišedši domov si ogledujeva posnetke in metanje praškega nadškofa v
Vltavo me tako navduši,
da si hipoma zamislim uganko v treh stopnjah in z nagrado na kongresu
v Kopru in jo pošljem slavnemu preštevalcu besed, z dovoljenjem, da jo
posreduje vesoljnemu slovlitovstvu.

Hladnikov Miranček je bil tudi prvi, ki se je odzval na preizkus
razgledanosti in inteligence in detektivskih sposobnosti. Zapisal je,
da je prišel samo do razkritja padajočega nadškofa, in samokritično
dodal, da v Kopru pričakuje vsaj vrečko cukra ob kavi. Seveda sem mu
čestital za tretjinsko rešitev, obenem pa pripomnil, da si kaj več kot
cuker res ne zasluži.

Ker v nadaljevanju ni bilo več nobenega odziva (mi je pa nekdanja
kolegica Posodè dala vedeti, da jo enigma duhovnika s kazalcem na
ustih močno vzburja in da ponoči ne more spati), sem se odločil za
dodatek k uganki, ki pa sem ga v svoji šomoštrski zlobi primerno
zavozlal.

Hladnikov Miranček, ponosen potomec neustrašnega Mlinarjevega Janeza,
se je tokrat res poglobil, zanemaril ženo in otroke in vzdrževanje
strehe in košnjo trave in praznenje greznice in ure in ure, pozno v
noč in zgodaj v dan buljil v LCD monitor svojega spectruma, in
resnično edini, ponavljam, resnično edini prišel do celovite rešitve.
Čast in slava njemu in njegovim potomcem!!!

Kot avtor uganke sem seveda držal svojo svetniško besedo in Mirana na
letnem vrtu hotela Koper v Kopru primerno počastil z buteljko
malvazije pred šestimi pričami: Božo, Petro, Lidijo, Anjo, Saro in
Matjažem. Radovednim bralcem te srhljive zgodbe pa prepuščam odgovor
na drugo uganko, ali je varčni Gorenjec buteljko istrske  kapljice
požlampal sam, ali pa je kakšno kapljico prepustil tudi pričam. --
Zoran

===

Od: Konrad Zadravec <konrad.zadravec na mklj.si>
Datum: 01. oktober 2012 08:58
Zadeva: Slovenski knjižnično-muzejski MEGA kviz 2012/2013

V sedmem ciklu MEGA kviza se bomo v luči evropskega leta državljanov
podrobneje posvetili (izključno) Slovenkam, ki so z izjemnimi,
pionirskimi dosežki zaznamovale svoj čas in se vpisale v zgodovino
slovenskega naroda.

oktober: Zofka Kveder (1878 – 1926), prva samosvoja slovenska
pisateljica in pionirka emancipacije žensk.
november: Alma Sodnik (1896 – 1965), prva filozofska znanstvenica na Slovenskem.
december: Kristina Gorišek Novaković (1906 – 1996), prva slovenska letalka.
januar: Ljuba Prenner (1906 – 1977), odvetnica, pisateljica.
februar: Ángela Piskernik (1886 – 1967), botaničarka,
naravovarstvenica, muzealka, prva Slovenka z doktorskim nazivom.

Predstavitev kviza bo na strokovni sredi, 10. oktobra 2012, ob 10. uri,
v MKL, Knjižnici Otona Župančiča, Kersnikova 2, Ljubljana.
MEGA kviz je mogoče reševati vsak mesec posebej na spletni strani
www.megakviz.si oz.
http://www.mklj.si/index.php/projekti/nacionalni-projekti/megakviz
Projekt sofinancira Javna agencija za knjigo RS.

Mestna knjižnica Ljubljana,
Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo
Prisrčno vabljeni k sodelovanju!