[SlovLit] Razjasnjene zastarele besede

[Tomaz Erjavec]

Pozdravljeni,
nekaj časa nazaj sem spraševal po pomenu nekaterih zastarelih besed in dobil več odgovorov, kot bi se upal nadejati. 
Najprej najlepša hvala vsem, ki ste si vzeli čas in odgovorili s predlogi: Irena Blazinšek, Miran Hladnik, Nanika Holz, Adrian Kert, Irena Orel, Martina Ožbot, Cvetka Rezar, Tomaž Šmid, Andrej Šurla, Blaž Zabel, Savina Zwitter in Maja Žorga Dulmin, ki tudi sodeluje na projektu in je prijazno pripravila spodnji povzetek. 
Takole smo zdaj z vašo pomočjo rešili spodnje primere: 

1.napredvzetje, predsevzetje, predse vzetje, predsevzetek = delo, ravnanje, opravilo 
http://tinyurl.com/8jfaj6o http://tinyurl.com/9cbt9eh 
Razlaga: splošna kalkirana raba v 16. stoletju, iz. nem vornehmen, nameriti se, lotiti se; pomensko blizu vorhaben, nameravati, na Gorenjskem se še danes kdaj pojavi »vzel si je naprej, da bo ...«

2. takaj, ta kaj = tudi 
(http://tinyurl.com/9zq5aq7)
Razlaga: vzhodnoslovensko in kajkavsko členek tudi, Slovar stare knjižne
prekmurščine V. Novaka ga navaja kot prislov v pomenu tudi, enako.
(predlogi so bili sicer še: takoj, tako, toliko, tolikanj)

3. nažnol = nažeti, nažel
http://tinyurl.com/96ogelb 
Razlaga: glagol nažeti – nažanjem, tvornopretekli deležnik nažnol je verjetno narečnovzhoden, analogen po sedanjiku žnjem  (prekmurski knjižni jezik  gl. Slovar
stare knjižne prekmurščine, oz. nar. pkm. žnjen, žnec in žnjec 'žanjec' iz
osnove žn- + -ol po tipu padnoti - padnol (SKJ pasti – padel).

4. odsog = odsod (od tod)
http://tinyurl.com/8mt28dj 
Razlaga: krajevni prislov 'od tu(kaj)', pričakovali bi sicer odsod ali odsot,
tu se skriva stara oblika kazalnega zaimka s6 si se za bližino, ki jo je nadomestil
ta (prvotno za oddaljenost) in se vidi v prislovih sem - tam, s(e)daj, tedaj ipd. 

5. sretenj, vstret = iti nasproti
http://tinyurl.com/8d737zd 
Razlaga: sretenj, vstret = sretenj, sretnja je srečanje (rus. vstreča, češ. stretnout); iti nevarnosti v sretenj -> iti nevarnosti naproti.

6. ohrankinja, mestivka, meševavka = maščevalka, braniteljica
http://tinyurl.com/9qpuhrv 
Razlaga: mestivec (oz. mestivka) je »mestitelj« je po Pleteršniku maščevalec. Meševavka -> maševavka -> maščevavka -> maščevalka. »Ohrankinja« bi najbrž moralo biti »obrankinja« ali braniteljica, stavek se tako bere: 
[...] veliko bolje se je božja previdnost tude tu pokazala, kakor obrankinja (braniteljica) ino mestivka (maščevalka) — meševavka (maščevalka): nedolžnosti — ino krivice. (braniteljica in maščevalka nedolžnosti ... in krivice) [...]

7. kuljka = krogla
http://tinyurl.com/94kxd2l 
Razlaga: »kuljka« oz. »kulja« je kugla (krogla), češ. kule 'krogla' (v pomenu municija), kulička 'frinkola' ukrajin. kulja 'žoga, krogla', kuljka 'žogica, kroglica', je tudi v slovarčku na koncu Robinsona, kontekst je, da bi mu sicer brez odlašanja kuljko/kroglo v glavo ustrelili.

Seveda smo jih medtem še nekaj našli, če ne bo šlo s slovarji in googlom, se spet obrnemo na slovLit! 
lp,
Tomaž
-- 
Tomaž Erjavec, http://nl.ijs.si/et/
Dept. of Knowledge Technologies, Jožef Stefan Institute, Ljubljana