[SlovLit] Seminar za učitelje STJ -- Ihan, Deleuze, Aristotel

[Miran gmail]

From: "Mihaela Knez" <mihaela.knez na guest.arnes.si>
To: <slovlit na ijs.si>
Date: Tue, 18 Sep 2012 13:37:40 +0200
Subject: seminar za učitelje

Na Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik bomo tudi letos
organizirali 20-urni seminar za učitelje, ki v osnovnih in srednjih
šolah poučujejo slovenščino učence, katerih materni jezik ni
slovenščina. Seminar bo potekal od 2. do 23. oktobra 2012 v prostorih
Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik v Ljubljani na Kongresnem
trgu 12 (v stavbi Univerze v Ljubljani).

Prijave na seminar sprejemamo do 27. 9. 2012 na
mihaela.knez na guest.arnes.si (predmet: prijava na seminar). Ob prijavi
navedite, kdo bo plačnik računa [...] Seminar bo izveden, če se bo
nanj prijavilo najmanj 15 udeležencev. Kotizacija za 20-urni seminar
znaša 50 EUR. [...]

Program seminarja

torek, 2. 10. 2012 15.00-19.00 (5 ur)	Slovenščina kot drugi jezik v
slovenskih šolah: vsebine pri poučevanju slovenščine kot drugega
jezika (Mihaela Knez)	5
torek, 9. 10. 2012 15.00-19.00 (5 ur)	Priprava gradiva za delo v
razredu: delo z besedilom, razvijanje štirih sporazumevalnih
dejavnosti (Mihaela Knez)	5
torek, 16. 10. 2012 15.00-19.00 (5 ur)	(Samo)opazovanje in pouk tujega
jezika (dr. Nataša Pirih Svetina)
Mini tečaj albanščine - učenje drugega jezika (Alma Bejtullahu)	5
torek, 23. 10. 2012 15.00-19.00 (5 ur) Merjenje in preverjanje
jezikovnega znanja (dr. Ina Ferbežar)
Vprašanja udeležencev seminarja, izmenjava mnenj, evalvacija seminarja
(Mihaela Knez)	5

Program seminarja je dostopen tudi na internetu: www.centerslo.net
Vljudno vabljeni.

Mihaela Knez, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik, Oddelek za
slovenistiko, Filozofska fakulteta

===

From: "Študentska Založba" <info na zalozba.org>
Date: Wed, 19 Sep 2012 07:10:30 +0000
Subject: Vabilo: tiskovna konferenca zbirke Koda

Vljudno vas vabimo na novinarsko konferenco Študentske založbe, ki bo
v torek, 25. septembra, ob 11.00 v prostorih Študentske založbe
(Borštnikov trg 2, Ljubljana).
Predstavili bomo tri novosti iz zbirke Koda:

Alojz Ihan: Državljanski eseji (spremna beseda: Rado Pezdir)
Gilles Deleuze: Proust in znaki (prevod: Jana Pavlič)
Aristoteles: Poetika (prevod: Kajetan Gantar)

Alojz Ihan: Državljanski eseji
V >>državljanskih esejih<< Ihan takoj na začetku osupne bralca z
radikalno novo definicijo človeške moralnosti - morala je za avtorja
možganski procesor, ki z občutkom >>mirne vesti<< napove, da nas okolica
zaradi naših dejanj ne bo zavrgla. S tem je avtorju uspelo najti
kraljevsko izhodišče, da lahko z radikalnostjo človeškega anatoma in
fiziologa, hkrati pa z duhovitostjo umetnika na prijeten in celo
lahkoten način opisuje slovenske in svetovne dimenzije sodobne
družbene krize - v kateri imajo vsi akterji >>čisto vest<<, hkrati pa je
vsak dan milijonom ukradeno ne le njihovo imetje, temveč tudi
prihodnost. Ihan s klinično mirnostjo secira človekovo moralo in
hkrati niti v enem trenutku ne moralizira - >>morala je del naše
anatomije in našega funkcioniranja, je edina, ki jo imamo, in bolj, ko
jo poznamo, bolje jo bomo znali uporabljati za bivanje na kosu zemlje,
kjer smo se rodili<<.

Gilles Deleuze: Proust in znaki
Spremna beseda: Jana Pavlič in Tomaž Toporišič
Vsak simptom je beseda, ampak najprej so vse besede simptomi, pravi
Gilles Deleuze ob Proustovem Iskanju izgubljenega časa. Nismo ne
fiziki ne metafiziki: biti moramo egiptologi. Kajti med stvarmi ni
mehanskih zakonov, kot med duhovi ni hotene komunikacije. Vse je
implicirano, vse je komplicirano, vse je znak, pomen, esenca. Logosa
ni, so le hieroglifi. Deleuze nam pokaže, da Proust ni avtor, ki
poskuša razbite delce sestaviti v celoto, temveč avtor, ki se zaveda
revolucionarnega pomena fragmenta, ki je prav tista celota, za katero
se trudimo.

Aristoteles: Poetika
Filozof Aristotel (384-322 pr. n. š.) je epohalna osebnost takšnega
formata, da bi kateremukoli njegovemu delu težko odrekali velik pomen
za znanost in kulturo. Gotovo pa so nekatera njegova dela še posebno
izjemna. Eno od njih je Poetika, delo s področja filozofske estetike
in teorije umetnosti, za katero smemo trditi, da je najpomembnejše
tovrstno besedilo v zgodovini človeške misli sploh. Aristotel v njem
obravnava predvsem dve umetniški obliki: tragedijo in epiko, pri čemer
večji del razprave nameni prvi. Aristoteles je s svojimi pogledi iz
Poetike neizmerno vplival na prihodnje čase vse do današnjih dni.

Na tiskovni konferenci bomo predstavili tudi projekt Odprimo vrata
kulture slepim in slabovidnim, ki je potekal ob podpori Evropskega
socialnega sklada in se je zaključil v začetku septembra.