[SlovLit] V Kopru o migracijskih temah v književnosti Berta Pribca in Stanke Chrobákove Repar

[Vladka Tucovič]

Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem v okviru 
Mediteranske poletne šole teoretske in aplikativne humanistike META 
humanistika in 19. Poletnih tečajev slovenskega jezika na Slovenski 
obali »Halo, tukaj slovenski Mediteran!«, katerih vodilna tema so 
migracije, vljudno vabi na literarni pogovor s pesnikom in prevajalcem 
Bertom Pribcem ter pesnico, prevajalko in znanstvenico Stanislavo 
Chrobákovo Repar, ki ga bo v četrtek, 12. julija 2012, ob 20.00 na UP 
FHŠ (Titov trg 5, Koper) vodil dr. Marcello Potocco.

Bert Pribac, rojen leta 1933 v Sergaših v slovenski Istri, je 
preživel okoli 40 let v Avstraliji, kamor je emigiral, potem ko je leta 
1959 absolviral primerjalno književnost v Ljubljani. V Avstraliji je 
med drugim opravil magisterij iz medicinskega bibliotekarstva. Po 
nekajkratnem postanku v Narodni knjižnici Avstralije se je zaposlil kot 
zdravstveni bibliotekar v avstralskem zveznem ministrstvu za zdravje. 
Sodi med najvidnejše književne ustvarjalce slovenske diaspore. Plod 
njegovega pesniškega ustvarjanja so zbirke: Bronasti tolkač (1962), V 
kljunu golobice (1973), Prozorni ljudje (1991), Kiss me, Koštabona 
(2003) in Vonj po jasminu (2008). Mnogo pesmi je objavil v različnih 
revijah in antologijah. Po njegovi zaslugi so v slovenskem jeziku 
zaživeli drobci avstralske poezije: Konec sanjske dobe: antološki 
prerez sodobne avstralske aboriginske poezije (2003), Vesolje okrog 
kuščarja: iz avstralske poezije 20. stoletja (2003) in Zajemalka 
časa: pet pesnikov Avstralije (2005). Je tudi avtor spremne besede v 
knjigi Svena Lindqvista: Terra nullius: potovanje po nikogaršnji zemlji 
(2008). V sodelovanju z Davidom Brooksom je pri ugledni založbi Salt 
objavil prevod pesmi Srečka Kosovela The Golden Boat (2008). Od leta 
2000 ponovno živi v rodnih Sergaših, kjer je v svoje veliko veselje 
zasadil vinograd in sadovnjak.

Stanislava Chrobáková Repar je bila rojena leta 1960 v Bratislavi. 
Študirala je filozofijo in estetiko na Univerzi Komenskega in 
doktorirala iz literarne znanosti na Inštitutu za slovaško 
književnost Slovaške akademije znanosti. Od l. 2001 živi v Ljubljani, 
zdaj kot samozaposlena v kulturi, od l. 2010 honorarno predava literarno 
teorijo na Univerzi v Novi Gorici, kjer se je habilitirala kot doktorica 
literarne znanosti. V slovaščini in slovenščini piše poezijo, 
prozo, radijske scenarije, literarno kritiko in znanstvene razprave, 
ukvarja se z uredniško in založniško dejavnostjo, literarno znanostjo 
in feministično teorijo ter s prevajanjem. Njena znanstvena področja 
so: pesniška hermenevtika, feministična literarna teorija in 
literarnoznanstvena metodologija, slovakistika in komparativistika ter 
kulturna semiotika. Je ustanoviteljica in koordinatorica mednarodnega 
projekta »Revija v reviji«, ki danes združuje 18 revij iz 13 držav, 
hkrati (so)organizatorica mednarodnega literarnega festivala (od 2003) 
in filozofskega simpozija (od 2007). Urejuje knjižno zbirko Fraktal, je 
članica uredniškega odbora pri založbi KUD Apokalipsa, kjer pomembno 
sooblikuje tako knjižni program kot istoimenski mesečnik za literaturo 
in humanistiko. Doslej je izdala enajst knjig: pet pesniških zbirk – 
najnovejši sta Dotakniti se prazne sredine (Ljubljana, 2010) in 
Tichožitia (Pusté Uľany 2011), knjigi proze v slovaščini 
Krutokradma (1997) in Anjelské utópie (2001), dvojezično avtofikcijo 
Slovenka na kvadrat (Ljubljana 2009, Bratislava 2011) in dve 
literarnoznanstveni monografiji v slovaščini: Mila Haugová (2002) in 
Ohnisko reči alebo mlčanlivá hĺbka horizontu (2007).