[SlovLit] Mnenje SdS o NPJP 2012-2016

[Miran gmail]

From: "Alenka Šivic-Dular" <alenka.sivic na guest.arnes.si>
To: slovlit na ijs.si
Date: Mon, 18 Jun 2012 11:56:55 +0200
Subject: Re: [SlovLit] Mnenje SdS o NPJP 2012-2016
(http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/004143.html in naslednja
sporočila)

Med kritičnimi odzivi na delovno verzijo NPJP 2012-2016, objavljenimi
pod naslovom Mnenje Slavističnega društva Slovenije o Nacionalnem
programu za jezikovno politiko (NPJP) 2012-2016, se je med (končnimi)
splošnimi pripombami ene izmed udeleženk v anketi znašla tudi
presenetljiva trditev (tj. >>menim, da romščina ne obstaja<<) ob manj
opaženem zapisu druge avtorice( >>Enaka skrb kot za slovenščino
materinščino velja za drugi dve materinščini kot učna jezika,
italijanščino in madžarščino ter za romščino<<), kjer romščina ni
omenjena samo kot  učni jezik. Tako formulirana prva trditev kljub
pravici do osebnega mnenja ne bi smela biti nekritično objavljena kot
mnenje (tj. ne med mnenji članov) Slavističnega društva Slovenije, saj
ne zdrži kritike. Primarna inkulturacija romskih otrok nedvomno poteka
prek materinščine, tj. romščine ali romskega narečja, šele sekundarna
pa prek kakega drugega jezika (npr. slovenščine). Na Slovenskem sega
organizirana skrb za sekundarno inkulturacijo romskih otrok  v
slovensko kulturno okolje (jezik)  v drugo polovico 20. st.
(Prekmurje), danes jo deloma prevzemajo tudi romska društva (priprave
in izdaje slovarskih zbirk ipd.), čeprav po drugi strani raste tudi
zavest o ohranjanju in negovanju romskega jezika (publicistika, radio
itd.) kot identitetne dediščine.

Zanimanje za jezik Romov se je pojavilo v 18. st., znanstveno
zanimanje zanj pa  sega v 19. st.; ogromni prispevek k poznavanju tako
izvora tega jezika (tj. novoindijski jezik indoevropskega izvora) kot
tudi bistvenih elementov, potrebnih za preučevanje romskih skupin v
Evropi, dolgujemo prav Francu Miklošiču. Danes se ve, da najbolj
starinsko skupno jedro romskih govorov predstavljata oblikoslovje in
besedišče. V novejšem času poteka raziskovanje romskih jezikov
(narečij) in romske kulture v več evropskih (univerzitetnih)
središčih, npr. na Univerzi v Gradcu [Romani] Projekt Roma in Romani v
Avstriji, v tem okviru se preučuje tudi jezik gradiščanskih Romov, ki
opazno vplival na jezik prekmurskih Romov. Pri nas je v okviru Ciljno
raziskovalnega projekta >>Konkurenčnost Slovenije 2001-2006<< (in v
navezavi na graškega) potekal na Pedagoški fakulteti  projekt V5-0831
(A) z naslovom Standardizacija jezika Romov v Sloveniji  in
vključevanje romske kulture v vzgojo in izobraževanje (2003-2006) pod
vodstvom izr.  prof. dr. Janeza Kreka. Po podatkih, ki jih imam na
voljo, so v projektu sodelovali (vsaj) še Živa Antauer, Petra Cech in
Simon Krek. Za projekt je bilo izdelano zaključno poročilo o
rezultatih opravljenega raziskovalnega dela  (2006). Izhajajoč iz dela
na tem projektu, je Živa Antauer, tedaj še absolventka na študijskih
smereh Primerjalno jezikoslovje in Primerjalno slovansko jezikoslovje
FF, leta 2010 končala diplomsko nalogo z naslovom Oris slovnične in
leksikalne strukture prekmurske romščine (s posebnim ozirom na
slovanske izposojenke).

S tem okrnjenim zapisom se pridružujem tistim, ki štejejo  objavo
(čeprav enkratnih) izključujočih stališč o materinščini kogarkoli  za
spodrsljaj, ki škoduje ugledu in strokovnim prizadevanjem društva.

Alenka Šivic-Dular