[SlovLit] Dve jezikoslovni knjigi -- V mestu Gogi -- Josip Vidmar

[Miran gmail]

Od: Fabjan, Barbara <Barbara.Fabjan na ff.uni-lj.si>
Datum: 02. april 2012 14:30
Zadeva: Predstavitev monografij iz knjižne zbirke Razprave FF

4. aprila 2012, 11.00, LP Bar (Novi trg 2, Ljubljana)
Znanstvena založba Filozofske fakultete vabi na predstavitev
dveh novih monografij iz knjižne zbirke Razprave FF, in sicer:
- Ada Vidovič Muha: Slovensko skladenjsko besedotvorje
- Robert Grošelj: Vezava glagolov umevanja v slovanskih jezikih.
Pogovor bo vodila izr. prof. dr. Andreja Žele.

Barbara Fabjan

===

Od: Ana Polona Golobic <golopinki na yahoo.co.uk>
Datum: 02. april 2012 18:30
Zadeva: Vprašanje za Slovlit - Maribor - sklanjanje

Prosim pomagajte mi pri sklanjanju sledeče povedi:
MODEL POUČEVANJA SPOZNAVANJA SVOJEGA MESTA MARIBOR ZA UČENCE PETEGA RAZREDA
ali
MODEL POUČEVANJA SPOZNAVANJA SVOJEGA MESTA MARIBORA ZA UČENCE PETEGA RAZREDA

Drugi primer mi je neznansko tuj, a mi prijateljice pravijo, da naj bi
bil pravilen. Po zgledih Dogodek v mestu Gogi in nisem videl deklice
Petre.
Močno upam, da gre za dvojnico.

Hvala in lep pozdrav,
Ana Polona Golobič

===

From: "Simona Mehle" <simona.mehle na modrijan.si>
Date: Tue, 3 Apr 2012 16:47:34 +0200
Subject: Napoved dogodka ob 20-letnici smrti Josipa Vidmarja

Spoštovani, knjiga Josip Vidmar: Moj obraz je nastala iz zapisov iz
bogate književne zapuščine Josipa Vidmarja. Vidmarjeva hči Živa jih je
izbrala in razvrstila tako, da je nastala svojevrstna avtobiografija -
obraz Josipa Vidmarja, kakršnega se spominjajo tisti, ki so ga
poznali, in kakor ga pomni tudi Živa Vidmar. Knjiga, ki je izšla lani,
tik pred sedemdesetletnico ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega
naroda, je zgodba o resničnem življenju resnične osebe. Josip Vidmar
je imel dolgo, raznoliko in bogato življenje, ki se je začelo v
potresnem letu 1895 v avstro-ogrski monarhiji, končalo pa skoraj sto
let kasneje v samostojni Sloveniji. Prav ta boj za samostojno
Slovenijo in z njim zavzemanje za avtonomni kulturni prostor je
osrednja tema njegovega življenja.

V sredo, 11. aprila, mineva natančno 20 let od smrti Josipa Vidmarja.
Naj bo to priložnost za srečanje ob knjigi in za pogovor o njem in
njegovih skrivnostih. Naši gostje v Modrijanovi knjigarni bodo Živa
Vidmar, dr. Miklavž Komelj in dr. Zora Konjajeva. Pridite torej v
sredo, 11. aprila, ob 18. uri v Modrijanovo knjigarno.
_________

>>Josip Vidmar je zmeraj trdil, da mora vsak človek polno in odgovorno
živeti v treh dimenzijah: intimno osebni, človeško aktivni ter
družbeno angažirani. Rodil se je v svobodnjaški družini, ki je tedaj
živela na Zvonarski v Ljubljani med livarno zvonov in ljubljanskim
bordelom. Oče je bil dežnikarski mojster - hudomušni filozof, mati pa
podjetnica, ki je znala na pamet vsega Prešerna, rodila 11 otrok
(odraslo in preživelo čez 50 let jih je 7), svojim otrokom nudila
Schwentnerjeve slovenske in nemške novitete in dala pobudo za
Slovensko splošno žensko društvo. Prav ženski liki so v njegovem
življenju in delu najbolj zabrisani (v Obrazih je edini ženski obraz
Lili Novy, mame in žen praktično sploh ne omeni). Iz otroštva ga je
res prebudila knjiga, dokončno pa ga oblikujeta prva svetovna vojna in
ujetništvo v Rusiji. Rusija ga tudi usmeri v svet literature in s tem
gledališča, kar ga v dunajskih povojnih študentskih letih dokončno
določi za literarnega kritika, za kar se je imel vse življenje.
Knjižica Kulturni problem slovenstva je začetek njegove tretje
dimenzije - družbene angažiranosti, ki ga je okupirala v za Slovence
najbolj usodnih letih, v času NOB in povojne izgradnje do leta 1953,
ko ni bil več predsednik slovenskega prezidija, ostal pa je, kot je
sam pravil, paradni konj.

Zapis Gorkega o Človeku mu je v mladosti odprl oči, mu jih je pa odprl
tudi v dojemanje sveta v nadrealističnem smislu, smislu umetnosti,
zato je tudi v svojih dimenzijah postavil na prvo mesto človeka in
njegovo človeško nrav v smislu resničnega ali vsaj domišljijsko
verjetnega. In take so bile zgodbe, ki smo jih otroci poslušali v
toplih zimskih večerih v času, ko ni bilo televizije, na radiu pa je
oče kdaj pa kdaj poslušal le poročila, mi otroci pa nedeljske jutranje
pravljice.<< (Živa Vidmar)

Lep pozdrav z založbe Modrijan!
Simona Mehle