[SlovLit] Bolonja -- Jaša Zlobec -- Lavrinova diploma

[Miran gmail]

http://abra.fkkt.uni-lj.si/fn01leban/clanki -- Ivan Leban, nekdanji
prorektor UL o bolonjski reformi od samega začetka dalje; zavzema
se za evolucijsko pot, tj. reformiranje, ne pa za revolucionarne
spremembe.

===

Od: Boza Krakar <boza.krakar na guest.arnes.si>
Datum: 11. december 2011 20:08
Zadeva: Sošolci o Jaši Zlobcu (1951-2011)

si sam
si skupaj
kdo polje ti žanje
kdo tvoje sanje ... (J. Zlobec, Mlado jutro)

Prav bi bilo, da se tudi na Slovlitu spomnimo pesnika, prevajalca,
publicista, revolucionarja, poslanca, diplomata, našega mladostnega
prijatelja in sošolca. Jaše  Zlobca. Tu je nekaj drobcev iz naših
gimnazijsko-študentskih spominov.

Nekoč, ko je bila v nas še sama mladost, smo se zvečer, po šoli,
povzpeli na stolp, visoko nad drevesne krošnje gledat zvezde - kako
daleč so, kako lepe so! smo si rekli; radost in tesnoba pred
neizmernostjo sveta sta bili naša skupna zaveza, skupna pot, večer je
bil naše mlado jutro.

V skupno rdečo nit spominjanja je vtkan neizbrisen spomin na Jašev
neizmerni vitalizem, po katerem  nas  je vse prekašal in ki je znova
in znova vžigal navdih za njegove duhovite in ustvarjalne domislice iz
besed in dejanj. Občudovali smo ga zaradi njih, kakor smo se, manj
zreli, čudili njegovi moralni trdnosti, čutu za pravičnost in
solidarnost, pa njegovemu zagnanemu pogumu. Bil je tisti, ki si je
upal:  na dijaškem izletu je popolnoma oblečen skočil v mrzlo morje v
koprski luki, spodbudil je naše protestniško lepljenje plakatov zoper
komercializacijo in nasilje Jamesa Bonda, ostro kritično govoril o
Titu pri uri zgodovine, šel s prijateljem peš do Prage v spomin Janu
Palachu, daroval  kožo trpečemu sočloveku, se boril  za ukinitev
smrtne kazni, stopil  na čelo študentskega gibanja, sredi predavanja
izmaknil kolegici zapiske in jih komentiral s svojimi limeriki, pa še
in še ...

Prvič sem spoznala, da je Jaša vedel in videl več kot ostali, ko smo v
8. razredu dobili v zbirki Sinji galeb Malega princa - pravljico za
najstnike, uf, kaj bomo s tem - pa smo počasi skupaj spoznali
simboliko, ki jo je v začetku zaznal le Jaša; in zdaj je on sam daleč
na nebu, kjer ima svojo zvezdo

V tistih davnih dneh, dragi Jaša, ko sem prišel v razred, v katerem
ste bili vsi že dolgo skupaj, vsi tako razgledani, polni znanja o meni
neznanem svetu, ko ste se pogovarjali o Van Goghu, Picassu, in ko sem
bil sam, izgubljen in obupan, si mi ti srčno podal roko, s teboj sem
sedél v šolski klopi, in tako si me sprejel v nov širni svet, za
katerega smo z leti spoznali, da je tudi svet bolečine, zaznamovan s
tvojo nedoumljivo usodo. - In zdaj, ko se je jutro prevesilo v večer,
kot da je nekdanja svetloba ugasnila v bolečini; ampak ti si z njo
bogatejši od nas. Tvoje notranje sonce, Jaša dragi, zdaj vzide tam
onkraj. Naj ti sveti na poti, in naj ti bo toplo ob naših spominih
nate, ko boš kdaj začutil hladno samoto v deželah, ki so daleč daleč
od tu. -

Skupaj smo iskali nova znanja, nove časne in večne resnice, predvsem
pa se trudili, da bi razumeli vse in vsakogar. Vsi smo bili enaki, a
vendar je bil sol, kvas in vezivo te družbe - Jaša. Tega pa smo se
resnično zavedli šele takrat, ko ga je bolezen iztrgala iz naše srede.
Res je bil sonce naše mladosti!

Zastalo je tvoje izmučeno srce, ti pa ostajaš v naših srcih, v
spominih, z žarom tvojih besed, s toplim stiskom tvojih rok.

Sošolci in sošolke 4. a razreda Šubičeve gimnazije v Ljubljani, leta 1969.

===

Od: Djurdja Strsoglavec <durda.strsoglavec na guest.arnes.si>
Datum: 11. december 2011 18:56
Zadeva: Podelitev Lavrinove diplome in večer slovenskega prevajanja

Društvo slovenskih književnih prevajalcev vabi na podelitev
Lavrinove diplome, priznanja za prevodni opus in življenjsko
delo na področju posredovanja slovenske književnosti drugim
narodom, ki jo za leto 2011 prejme Andrée-Lück Gaye.
Podelitev bo združena z večerom slovenskega prevajanja,
na katerem se bodo z odlomki iz svojih najnovejših prevodov
predstavili uveljavljeni slovenski prevajalci:
Breda Biščak, Virginia Woolf: Kratka proza
Lijana Dejak, Vladimir Makanin: Asan
Milan Dekleva, Saturo Eugenio Montale: Satura
Nadja Dobnik, Christian Bobin: Vsi so zaposleni
Miriam Drev, S. Byatt: Žvižgavke
Srečko Fišer, Michelangelo: Pesmi in drobci
Nada Grošelj, Christina Rossetti: Škratja tržnica
Tina Mahkota, James Joyce: Pisma Nori
Marko Marinčič, Tertulijan: Spektakli, Grški plašč
Jaroslav Skrušny, Stendhal: Medenko
Đurđa Strsoglavec, Tanja Mravak: Morava se pogovoriti
Veno Taufer, R. S. Thomas: Pesmi

Vabimo vas, da se nam pridružite v torek, 13. decembra 2011,
ob 19. uri v Štihovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani.