[SlovLit] Javno pismo Javni agenciji za knjigo

[Miran gmail]

From: Vlasta.Vicic na jakrs.si
To: slovlit na ijs.si
Date: Wed, 14 Sep 2011 12:37:37 +0200

Odgovor na mnenja Emice Antončič, direktorice in urednice Založbe
Aristej, v komentarju >>Kje se je izgubil javni interes za knjigo?
(Delo, 12. september 2011,
http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2011/003822.html)

Emica Antončič, urednica in direktorica založbe Aristej, v komentarju
niza vrsto pripomb na delo Javne agencije za knjigo RS, ki da je >>v že
prej obstoječi sistem javnega sofinanciranja na področju knjige, kakor
ga je pred njo vzpostavilo ministrstvo za kulturo, vnesla nekatere
spremembe<<, ki so po mnenju avtorice škodljive za področje knjige.
Najprej je nerazumljivo implicirano stališče, da JAK ne bi smela
spreminjati sistema, kot ga je vzpostavilo ministrstvo za kulturo. JAK
je bila ustanovljena kot samostojna in neodvisna strokovna
institucija, njen program dela in finančni načrt najprej sprejme Svet
JAK, nato ga pošlje v potrditev Ministrstvu za kulturo ter Ministrstvu
za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, od tam roma na Vlado RS. Ko
ga sprejme slednja, je to temelj za delo JAK.

Naj tudi poudarimo, da predvsem ne razumemo očitka, da z razpisi JAK
spodbuja >>hiperprodukcijo in povprečno kvaliteto<<, ne razumemo namreč
z vidika, da so vendarle razpisi zaradi založnikov, in ne obratno.
Čeprav se marsikdaj zdi, da novi in novi založniki rastejo ravno
zaradi možnosti dostopa do javnih sredstev, dostop knjige bralcem pa
jim je kaj malo mar. Založnik je pri nas lahko vsakdo, ki se za to
odloči, kar pa ne pomeni, da mora to njegovo zasebno odločitev v
celoti financirati država. JAK sofinancira knjige, ki jih izbere
pristojna strokovna komisija; ostale so pač tveganje založnikov, ki so
jih izbrali v svoj program.

JAK si od ustanovitve dalje prizadeva za dvig kvalitete in
profesionalizacijo založništva - po vsebini je taka usmeritev
posledica ugotovitev, da pri nas izhaja ogromno knjig in publikacij
(prek 6.000 naslovov letno), kar je v načelu dobro, na spodbujanje
kvalitete pa lahko vplivamo z javnim denarjem. Ker nam država v
kriznih časih zagotovo ne bo dodelila več denarja, je pač treba
najprej iskati rešitve znotraj danih postavk. Zdi se nam, da je bolje
financirati manj naslovov z več denarja; se pri tem opreti tudi na
stališča stroke o vrzelih/prazninah na knjižnem trgu, tudi na ta način
manjšati pritiske na trgu in vzpodbujati knjižnice, da kupujejo več
>>knjig v javnem interesu<< in ne po malo vsega, kar izhaja.

JAK se tako na razpisih kot v komuniciranju s strokovnimi in drugimi
javnostmi na področju kulture srečuje z velikim številom predlogov,
med katerimi se je treba smotrno in racionalno odločati za podporo.

Rezultati razpisov na spletni strani JAK (www.jakrs.si) ne potrjujejo
navedb v komentarju o izrinjanju majhnih založb; nasprotno, JAK je z
nižanjem pogoja števila izdanih knjig v t. i. programskem razpisu od 8
na 6 naslovov letno (še bolj) odprla vrata manjšim, kvalitetnim
založnikom, naj navedemo samo humanistično-družboslovne založnike
Studia humanitatis, Slovenska matica, Krtina, Sophia, KUD Logos, UZ
Hyperion, idr., za katere najbrž ne bi mogla veljati niti oznaka
veliki niti oznaka komercialni. Pri t. i. programskem razpisu JAK za
obdobje 2010-2012 je prišlo do ločitve področij in posledičnega
določanja ključnih nosilcev na posameznih področjih (knjižni program,
revijalni program, mednarodno sodelovanje, literarne prireditve in
razvijanje bralne kulture), s tem da lahko prijavitelji kandidirajo na
vseh področjih programskega razpisa - tudi rezultati na drugih
področjih programskega razpisa ne potrjujejo navedb o diskriminaciji
majhnih založnikov/organizatorjev.

Vsi (neprogramski) založniki imajo možnost kandidirati na vseh letnih
projektnih razpisih JAK, ki so namenjeni podpori posamičnim knjigam -
če seveda izpolnjujejo pogoje. V rednem projektnem razpisu za leto
2011 (JR12- knjiga - 2011), ki ga posebej kritično omenja Emica
Antončič, je JAK dejansko prepolovila število zahtevanih knjižnih
izdaj na vseh področjih razpisa na (le) 3 (tri) knjige, kar se nam je
zdelo res najmanj, kar lahko zahtevamo kot strokovno mejo za
prijavitelje. Izjema je področje izvirnih slikanic, kjer je bil pogoj
6 izdanih slikanic v zadnjih treh letih. Usmeritev JAK na podporo
knjigam za najstnike in slikanicam slovenskih avtorjev in slovenskih
ilustratorjev je v skladu z ugotovitvami (in opozorili) Centra za
mladinsko književnost in bibliopedagoške dejavnosti Pionirske
knjižnice o hiperprodukciji del za otroke, zlasti slikanic, in nizki
kvaliteti (kar polovica izdanih del za otroke v Priporočilnem seznamu,
ki ga pripravljajo strokovnjaki in strokovnjakinje centra, ne dobi
pozitivne ocene).  Na omenjeni projektni razpis za leto 2011 so
založniki lahko prijavili več del kot doslej (ne le 6, ampak celo 10
knjig, če seveda njihov knjižni program vključuje več zvrsti).

V komentiranju pa Emica Antončič zahaja tudi v protislovja z lastnimi
stališči: ob vsem zavzemanju za male in nove založnike omalovažujoče
omenja podporo >>pesniški zbirki, ki jo v 200 izvodih izda kakšno
društvo<<, ugotavlja, da JAK popolnoma napačno domneva, da so >>založbe,
ki že vrsto let izvajajo isti program na nekem področju, tudi boljši
in večjega zaupanja vredni izvajalci od tistih, ki tega še niso
počele<<. Torej predlaga, da JAK ne sofinancira založbe Aristej, ki že
vsaj od leta1994  zaproša in pridobiva javna sredstva, ampak raje
>>sveže in nekonvencionalne ideje<< včeraj ustanovljenih založnikov?

Naj za konec dodamo: založba Aristej je sofinancirana na programskem
razpisu za revije (reviji Dialogi in Analiza), na letni projektni
razpis za leto 2011 je prijavila 5 knjig, strokovna komisija je
podprla sofinanciranje treh del (tudi ko je bila založba vključena v
programsko financiranje ministrstva za kulturo tudi na področju
knjižnega programa v obdobju 2007-2009 ni vključila v program več kot
treh knjig).

Komentar Emice Antončič, ki je nenazadnje dolgoletna urednica, znana
po predanosti knjigi, razumemo kot dobronameren pogled na urejanje
področje knjige z javnim, čeprav dejstva ne podpirajo njenih stališč
in kritik. JAK bo še naprej, tako kot je počela v dosedanjem
delovanju, spodbujala dialog med založniki in drugimi dejavniki na
podorčju knjige ter bo ostala odprta tudi za realne in realistične
predloge.

Slavko Pregl, direktor JAK