[SlovLit] Janez Rotar 80 let

[Miran gmail]

From: Osolnik, Vladimir <Vladimir.Osolnik na ff.uni-lj.si>
Date: 2011/5/3
Subject: Ob 80-letnici profesorja dr. Janeza Rotarja

Ugledni slovenist in slavist, prof. dr. Janez Rotar
(http://sl.wikipedia.org/wiki/Janez_Rotar), starosta slovenskih
srbokroatistov, praznuje na začetku maja svoj osemdeseti rojstni  dan.
V svojem bogatem  in ustvarjalnem življenju, v desetletjih
raziskovalnega in pedagoškega dela, s številnimi in odmevnimi
predavanji na Filozofski fakulteti in na Pedagoški akademiji v Ljubljani
in v Mariboru, na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo
v Ljubljani, na profesorskih gostovanjih  na univerzah v Zadru, Vidmu,
Budimpešti in drugod,  z literarnozgodovinskimi  prispevki v okvirih
mednarodnih znanstvenih simpozijev v Zagrebu, Dubrovniku, Beogradu,
Sarajevu, Sofiji, na Dunaju, v Gradcu, Celovcu, Rimu, Trstu, Monoštru
..., z dolgoletnim zavzetim delom in literarnoteoretičnim
raziskovanjem, z nadarjenostjo, razgledanostjo in širokim znanjem, z
izkušnjami uredniškega in prevajalskega dela ... je ustvaril nenadomestljiv,
obsežen in tehten slovenistični, slavistični in srbokroatistični opus
znanstvenih del.

Kot dolgoletni vodja študija južnoslovanskih jezikov in književnosti na
Filozofski fakulteti (od 1954. l. kot predavatelj, od 1978. l. izredni in od
1983. l. redni profesor,  od 1977. prof. v pok.), na Oddelku za slovanske
jezike in književnosti ter Katedre za zgodovino hrvaške in srbske
književnosti  (tudi črnogorske in bosensko-hercegovske književnosti) je
nadaljeval delo ustanoviteljev Univerze v Ljubljani , ki so načrtovali
akademsko poučevanje vseh slovanskih jezikov in književnosti, in
ustvaril trdno jedro slovenske srbokroatistike in makedonistike, temelje
njenih študijskih programov pa zasidral v pedagoško-raziskovalnih
znanstvenih dosežkih sodobnega časa.

Profesorjeva bibliografija obsega preko 300 literarnoesejističnih,
literarnozgodovinskih , literarno-jezikovnih, stilnih, in kulturnopolitičnih,
narodnostnih enot, to je študij, razprav in esejev, v katerih je
obravnaval raznotera vprašanja: starejšo slovansko dobo, ustno
slovstvo (npr. Omer i Merima),  sodobne tokove v slovenski književnosti
in južnoslovanskih književnostih (Jože Javoršek, Drago Jančar, M.
Lalić, I. Samokovlija), v prozi (V. Desnica, D. Kiš, I. Aralica, I.
Andrić), v poeziji  (F. Prešeren, A. Aškerc, T. Seliškar, A. B. Šimić,
T. Ujević, M. Krleža, V. Popa), v drami (opus M. Krleže), v
mladinski književnosti (O. Župančić),  in v znanstveno-pedagoški
dejavnosti (F. Ramovš, A. Belić,  J. Skerlić, J. Jurančič, A. Barac,
M. Kombol, E. Štampar, D. Vučenov),  v zamejstvu in v slovenskem
jeziku, literaturi, v političnem življenju.

Bil je pobudnik in soavtor več pomembnih knjižnih izdaj (npr. zbirka
100 romanov), avtor uvodnih študij (o M. Selimoviću, M.
Crnjanskem) in avtor več izvirnih monografij , med njimi o življenju in
delu F. M. Podlimbarskega, P. Trubarja, V. Karadžića (Socialna in
politična misel Podlimbarskega, 1969; Primož Trubar in
južni Slovani, 1988; Die Nationwerdung der Slowenen und
die Reformation, München 1991; Karadžićevo pismo o vladarju in
vladanju, 1987), o slovenskem jeziku in književnosti (Književnost in
spoznavanje, 1985; Slovenščina in slovenstvo, 1996; Naš jezik, 2000),
o sodobnih literarnoteoretičnih vprašanjih (Struktura i iskaz: Pitanja
književne recepcije, Sarajevo 1980) ter o delu slovenskih jezikoslovcev
v obdobju po ustanovitvi države južnih Slovanov v prvi polovici dvajsetega
stoletja (Korespondenca med Franom Ramovšem in Aleksandrom
Belićem, SAZU 1990). Ob tem je spisal  tudi mladinsko knjigo
Konji, ti dobri konji (1985), objavil več prispevkov v tedanjih odmevnih
jugoslovanskih kulturnih glasilih, bil pa je tudi urednik antologije
jugoslovanske proze (Prebujenje, Ljubljana 1985) in mesečnika za
kulturo Dialogi (Maribor, 1970).

S tem skromnim zapisom seveda niso opisane in izčrpane vse
dejavnosti in zasluge profesorja Rotarja: bil je tudi izvrsten predavatelj
na številnih javnih predavanjih, in, seveda, v predavalnici Filozofske
fakultete, strog izpraševalec pri izpitih številnih rodov študentov,
slovenistov in srbokroatistov-makedonistov, naklonjen in zahteven mentor pri
podiplomskem študiju, odgovoren predstojnik Oddelka za slovanske
 jezike in književnosti ...

Ob njegovem visokem življenjskem jubileju 4. maja mu njegovi kolegi,
sodelavci, študentje, bralci in prijatelji Iskreno čestitamo in mu želimo
še mnogo srečnih, uspešnih in zdravih let. S spoštovanjem in
hvaležnostjo -- Vladimir Osolnik