[SlovLit] Gigafida in korpus govorjene slovenščine -- Po Gregorčičevi poti in Krasu
Miran gmail
miranhladnik1 na gmail.com
Sre Apr 27 10:44:56 CEST 2011
http://demo.gigafida.net/ -- Gigafida, testna verzija slovenskega
besedilnega korpusa!
http://www.korpus-gos.net/ --GOS, spletni korpus govorjene slovenščine.
===
From: Danica Rangus <danica.rangus na gmail.com>
Date: 2011/4/26
Subject: Po Gregorčičevi poti in Krasu
To: miranhladnik1 na gmail.com
Pomladno aprilsko soboto smo se člani Slavističnega društva
Dolenjske in Bele krajine odpravili na vsakoletno strokovno ekskurzijo.
Letos smo se udeležili pohoda po Gregorčičevi poti, ki ga je na
zadnji dan Primorskih slovenističnih dnevov organiziralo Slavistično
društvo Nova Gorica. Letošnji simpozij je bil posvečen aleksandrinkam,
stotinam žensk iz okolice Renč, ki so zapustile domove in odšle služit
v Egipt, zato smo si dopoldne v Renčah ogledali razstavo predmetov, ki
so se še ohranili pri družinah, ter se seznanili z nekaj življenjskimi
zgodbami teh pogumnih in požrtvovalnih žensk. Razstavo in dobrodošlico
je pripravilo Društvo za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink. V
Renčah sta nas sprejela tudi predsednik Krajevne skupnosti Renče Borut
Zorn in tamkajšnji župnik.
Nato smo se sprehodili po gričih od Renč do Gradišča, po poteh, ki jih je
večkrat prehodil >>goriški slavček<< Simon Gregorčič. Pot sta leta 2010
uredila Društvo za kulturo, turizem in razvoj Renče ter Krajevna skupnost
Gradišče nad Prvačino in jo opremila z osmimi informacijskimi tablami.
Na Gradišču so nas, pohodnike, sprejeli in pogostili s frtaljo predstavniki
krajevne skupnosti. Mnogi smo kljub poznavanju Gregorčičeve življenjske
zgodbe in njegove poezije šele iz strokovne razlage na poti začutili tragiko
pesnikovega samotnega življenja. Vedno znova pa smo se vračali tudi k
aleksandrinkam - kar desetina vseh prebivalcev iz vasi nad Renčami in
Vogrskim, večina seveda žensk, je bila na delu v Egiptu.
Popoldne smo pod strokovnim vodstvom Mateje Grmek obiskali Miren,
Mirenski grad in nato krenili na Kras. Vozili smo se po makadamskih
cestah, speljanih mimo pomnikov soške fronte (sprehodili smo se po
jarkih, ki so jih v neprijazna kraška tla vkopali vojaki bogve od kod, ustavili
smo se tudi ob kamnitem stolu, pripravljenem za obisk generala Borojeviča).
Vse poti in spominska obeležja so lepo označena in so del t. i. Poti miru
po Krasu. Na robu Krasa je vzpetina Cerje, kjer so pred leti postavili
monumentalen stolp, ki bo nekoč muzej v spomin vsem, ki so ustvarjali
slovensko državo. Razgled je bil nepozaben - na eni strani Triglav, na
drugi morje, vmes pa Vipavska dolina, Goriška, Čaven in na nasprotni strani
še Kras! Dan se je prevešal v večer, ko smo se ustavili na Gorjanskem na
največjem pokopališču avstro-ogrske vojske iz 1. svetovne vojne pri nas,
kjer je pokopanih več kot 10000 vojakov različnih narodnosti.
Po obvezni degustaciji terana in pršuta smo se odpeljali domov.
Ekskurzija, ki jo je s pomočjo svojih novogoriških kolegic pripravila
predsednica SDDBK Danica Rangus, je navdušila vse udeležence. Videli
smo kotičke svoje domovine, ki bi jih sami težko našli. Ponovno nas je
prevzela energija, pozitivnost in vztrajnost Primorcev ter Kraševcev, ki smo
jih spoznali na poti. V te kraje se bomo še vračali!
Zlata Valentić
Dodatne informacije o seznamu SlovLit