[SlovLit] Milan Kirszfeld -- Novi pristopi

[Miran gmail]

rom: Jelena.Konickaja na flf.vu.lt
To: slovlit na ijs.si
Date: Mon, 24 Jan 2011 13:14:13 +0200
Subject: Vprašanje o Kiršfeldu

Spoštovani,
imam eno prošnjo. V Litvi pripravljajo knjigo korespondence
K. Tiškeviča. V enem pismu Tiškevič omenja "Milana Kirszfelda", ki je
objavil "Illiryske junacke pesnu" pribl. leta 1836-1839. Ne najdem
podatkov niti o Kiršfeldu niti o knjižici, ki je izšla ta čas, kot
trdi Tiškevič, v Ljubljani.

Hvaležna bom za vsakršno pomoč,
Jelena Konickaja

===

From: Andrej Hočevar <and.hocevar na gmail.com>
Date: 2011/1/24
Subject: Ludlit-info: Literaturin obveščevalnik, št. 33

Novi pristopi
Miha Javornik: Tuhtanja o ruski literaturi
Prelomnice v zgodovini ruske kulture

Knjiga prinaša razprave o poetoloških, tematskih in idejno-nazorskih
vprašanjih, ki se zastavljajo raziskovalcu ob proučevanju ruske literature.
Posveča se ruski prozi in dramatiki, govori o delih, ki so nastala v 19. in
20. stoletju in pomenijo - vsako na svoj način - prelomnico v zgodovini
ruske kulture. Tako se postopoma razkriva logika v razvoju ruske literature
in kulture. Monografijo sestavljajo razprave - nekatere so bile že
objavljene v revijalnem tisku - o ustvarjanju Puškina, Gogolja, Gribojedova,
Čehova ..., tem pa sledi razmislek o sodobni literarni produkciji (na primer
Sorokin, Pelevin). Razmišljanja, strnjena v celoto, vodijo k sopostavitvi, ta
pa razkrije zanimive vzporednice med tradicijo in sodobno literarno oziroma
kulturno situacijo v Rusiji.

Seta Knop: Od doktorja do mojstra. Razvoj faustovskega motiva v
evropski književnosti
Tragedija moderne prenagljenosti

Knjiga se osredotoča na vprašanje o Faustu kot >>tragediji modernega
človeka<< in si prizadeva pokazati, kako aktualen je faustovski mit še danes.
Tako se - po orisu zgodovinskih začetkov in podrobnejši obravnavi Goethejeve
pesnitve kot paradigmatičnega Fausta - od samega literarnega lika pomakne
k tematizaciji faustovstva kot temeljnega določila novoveškega človeka; pri
tem se zaustavlja pri avtorjih, kot so Nietzsche, Spengler, Sloterdijk, Adorno.
V ospredje postavlja zlasti vprašanje etičnih implikacij faustovskega človeka,
njegovega večnega stremljenja in naperjenosti v vselejšnji naprej in
navzgor, in
to predvsem v luči zgodovinskih izkušenj 20. stoletja, ki so v temelju
spodkopale razsvetljensko vero v nenehni napredek in s tem tudi v legitimnost
faustovskega stremljenja. V odgovor navaja Fauste 20. stoletja, ki pričajo o
tem, kako se je Faustovo titansko hlepenje po obvladovanju sveta navsezadnje
tudi sámo izteklo v novo nemoč in postalo parabola za >>tragedijo
moderne prenagljenosti<<.

Matevž Kos: Za avtorja manj
Kritični dialog z najodmevnejšimi slovenskimi esejističnimi,
literarno-filozofskimi in kulturno-zgodovinskimi deli

Mali spisi o (ob)literarnih rečeh je poskus kritičnega dialoga z
najodmevnejšimi
slovenskimi esejističnimi, literarno-filozofskimi in
kulturno-zgodovinskimi deli
avtorjev različnih generacij, ki so izšla v zadnjih nekaj letih: od Miklavža
Komelja pa do Petra Kovačiča Peršina in Tineta Hribarja. Kos dialogizira z
žanrom, ki je v širši javnosti nemalokrat prezrt; ena od intenc knjige
je, da bi
ob njeni pomoči do besede prišla slovenska totaliteta razlik, kakor se je
zgostila na prelomu prvega v drugo desetletje novega tisočletja. Od tod tudi
avtorjevo, ponekod polemično-kolumnistično zastavljeno pisanje o
najrazličnejših
fenomenih, pa naj gre za vprašanja (post)marksizma, slovenskega filma,
aktualnosti Ivana Cankarja in Slavoja Žižka, moči in nemoči sodobne literarne
kritike ali pa za potrebo po selektivnejši obravnavi sodobne slovenske
literature,
kakor jo povzema naslovno - nekoliko provokativno - geslo knjige.

Urban Vovk: Literatura in upor
Tehtnejša refleksija južnoafriškega nobelovca

J. M. Coetzee (1940) je danes gotovo eden najzanimivejših živečih avtorjev,
ki je prejel že veliko število uglednih nagrad, med drugim tudi Nobelovo nagrado
za književnost. Znan je po svoji angažirani pisateljski drži in
perečih družbenih
temah, ki se jih v svojih romanih loteva. Kot beli Južnoafričan je bil
v obdobju
vladavine Apartheida eden vidnejših kritikov politike ločevanja, po
padcu režima
pa se je kritično soočil tudi z novimi družbenimi okoliščinami, ki so
jih prinesle
demokratične spremembe. V Sloveniji je v letih po prejemu Nobelove nagrade
zavladalo veliko zanimanje za prevajanje njegovih del, tako da imamo prevedenih
že kar sedem knjig tega avtorja, še vedno pa pogrešamo tehtnejšo refleksijo,
ki si je njegovo delo nedvomno zasluži.