[SlovLit] Berimo -- Re: Pouk slovenščine na dveh ravneh

[Miran gmail]

http://www.nzz.ch/nachrichten/hintergrund/wissenschaft/quantitative_methoden_fuer_die_geisteswissenschaften_1.8925686.html
--
Quantitative Methoden für die Geisteswissenschaften (članek iz NZZ)

http://www.nzz.ch/nachrichten/kultur/aktuell/schneller_lesen_1.8925672.html--
Schneller lesen (o bralcu, ki se spreminja v uporabnika besedil, članek iz NZZ).

http://www.slovenestudies.com/misc/book_reviews.htm -- recenzije slovenističnih
publikacij v reviji Slovene Studies, zadnje literarnovedne so Alenke Žbogar o
antologiji sodobne slovenske literature From the Heart of Europe
(http://www.slovenestudies.com/misc/book_reviews/FlisarZbogar.pd), Donalda
Reindla o poskusnem zvezku Slovenskega prevajalskega leksikona 1550--1945
(http://www.slovenestudies.com/misc/book_reviews/GrumReindl.pdf) in Johna
Coxa o knjigi Mirror of Reality and Dreams: Stories and Confessions by
Ivan Cankar
Irene Avsenik Nabergoj
(http://www.slovenestudies.com/misc/book_reviews/NabergojCox.pdf).

http://sl.wikipedia.org/wiki/Portal:Literatura -- ta teden na
literarnem portalu.

===

From: Aleksandra Kocmut <tristanina na gmail.com>
Date: 2011/1/3
Subject: Re: Pouk slovenščine na dveh ravneh
(http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2010/003614.html)

Spoštovana Metka Hojnik - Verdev,

samo pojasnilo. Moj prispevek ni bil "obiranje" ali obrekovanje.
Primeri, ki sem jih navedla, so bili tam prav zato, da bi podprli
mojo zaskrbljenost in dvom glede poznavanja osnov pravopisa
slovenskega jezika. Kot je bilo razvidno iz mojega pisma in kot
sem dobila tudi odgovor (hvala Marji Bešter Turk), me je zanimalo,
kako na to gledajo tisti, ki so postavljeni v vlogo izobraževanja
bodočih učiteljev/-ic. Kje je morda temeljni vzrok vsega tega in kje rešitev.

Drugič, ni bilo govora o govorjenem jeziku, temveč o pisnem.
Zapisanem. Na testu (v navodilih), na obvestilih za starše, med
učnimi cilji ... Sarkastična pripomba o vseh starših, ki "absolutno"
govorijo samo zborni jezik, je zato neumestna.

In tretjič, predmet slovenščina je mnogo več kot pravopis, se
strinjam. A vseeno sem prepričana, da sta pravopis in slovnica
temelj jezika (in pomembna tudi pri drugih predmetih, kot opozarja
tudi Marja Bešter Turk). Navsezadnje tudi matematika ni samo
deljenje, pa vendar bi se najbrž marsikdo pritožil, če bi otrok
prinesel domov zapis, da je 10 : 2 = 4, ali dobil na testu navodilo,
naj sešteje števila in zmnožek zapiše na črto.

Moj namen je bil torej opozoriti, povprašati, najti vsaj odgovor, če
že ne rešitve. [...]

Aleksandra Kocmut