[SlovLit] Alma, Kolumbova hči

Miran gmail miranhladnik1 na gmail.com
Sre Dec 22 17:17:18 CET 2010


From: PMC Tajništvo <info na pokmuz-ce.si>
Date: 2010/12/22
Subject: Kolumbova hči - vabilo

Ob izidu knjige Kolumbova hči Vas v petek, 14. januarja 2011,
vabimo na pogovor z naslovom Alma M. Karlin med mitom in resnico.

Pokrajinski muzej Celje v petek, 14. januarja 2011, ob 11. uri
pripravlja pogovor z naslovom Alma M. Karlin med mitom in
resnico, ki se bo odvijal v stranski dvorani Narodnega doma v
Celju, na Trgu celjskih knezov 9. Pogovor bo pospremil izid
knjige z naslovom Kolumbova hči: Življenje in delo Alme M.
Karlin, avtorice Barbare Trnovec.

Da bi se lahko, kolikor je to mogoče, približali Almi M. Karlin -
svetovni popotnici, ljubiteljski raziskovalki, poliglotki, pisateljici in
teozofinji -, ji moramo najprej dovoliti, da postane tisto, kar je
v resnici bila. Moramo jo demitizirati, moramo jo osvoboditi navlake,
ki so ji jo ljudje iz različnih nagibov nadeli skozi čas. Njeni častilci
so ji pridali nekaj lažnega blišča, da bi bila videti še bolj izjemna in
pomembna. Njeno podobo so izkrivljali tudi tisti, ki so njenim dosežkom
oporekali kakršenkoli večji pomen. Z Almo so torej povezani številni
konstrukti, utemeljeni na napačnih interpretacijah podatkov, površnosti,
izmišljotinah ali klevetah, in vendar so preživeli vse do danes.
Zato je tukaj še ena knjiga o njej; da bi na podlagi novih in starih
spoznanj, povezanih v argumentirano in konsistentno celoto, Alma
oživela pred očmi bralcev, da bi jo lažje razumeli in spoštovali njeno
zapuščino. Ne zato, ker bi si ona to želela, ampak zato, ker si to
zasluži. Upravičeno jo lahko občudujemo zaradi njenega preseganja
vseh mogočih meja. Presegla je meje telesnih omejitev, presegla je
meje svojega spola, presegla je meje družbenega sloja, kateremu je
pripadala, presegla je meje svoje skonstruirane nacionalne identitete,
presegla je meje fizičnih razdalj, presegla je meje duha časa. Še
danes so zato njene ideje sveže in aktualne - pravzaprav so brezčasne -
ter nagovarjajo širok krog ljudi.

K pogovoru so bili povabljeni dr. Zmago Šmitek, specialist za neevropsko
etnologijo in poznavalec Alminega življenja in dela, dr. Svetlana Slapšak,
antropologinja, prav tako poznavalka Alminega življenja in dela, Božena
Orožen, slavistka in raziskovalka na področju domoznanstva, avtorica
razstave ob 100-letnici rojstva Alme M. Karlin, mag. Vlado Šlibar, etnolog
in kustos ter avtor razstave ob 120-letnici rojstva Alme M. Karlin, dr. Neva
Šlibar, germanistka, avtorica znanstvenih člankov o Almini literaturi in
poznavalka Alminega življenja ter dela, Jerneja Jezernik, slovenistka in
nemcistka, avtorica monografije Alma M. Karlin, državljanka sveta in
Barbara Trnovec, etnologinja in kulturna antropologinja, avtorica knjige
Kolumbova hči. Pogovor bo vodil in usmerjal Marijan Pušavec, komparativist
in slovenist, avtor virtualnega domovanja Alme M. Karlin.

Uvodnemu nagovoru Staneta Rozmana, direktorja Pokrajinskega muzeja
Celje, bo sledila kratka predstavitev sodelujočih in nekaterih drugih
udeležencev pogovora, ki so na različne načine povezani z Almo M.
Karlin. Po kratki predstavitvi knjige Kolumbova hči oziroma številnih
novosti, ki jih prinaša, bo sledil pogovor.

Izhodišča za pogovor:
* Je bila Alma M. Karlin Slovenka ali Nemka?
* Je bila res nominirana za Nobelovo nagrado za literaturo?
* Je bila Alma ena največjih popotnic vseh časov?
* Je bila res lezbijka, ki je sovražila moške?
* Kje (vse) se danes nahaja Almina zapuščina in v kolikšni meri je raziskana?

Direktor Stane Rozman, prof. zgod.


Dodatne informacije o seznamu SlovLit