[SlovLit] Timsko delo -- Dvema Antonoma -- O literarni kulturi

[Miran arnes]

From: "Metka Hojnik-Verdev" <metka.hojnik na t-1.si>
To: <slovlit na ijs.si>
Date: Sun, 19 Dec 2010 22:33:30 +0100
Subject: timsko delo - skupinsko delo

Zanima me, če sta besedni zvezi timsko delo in skupinsko delo sopomenki.
Berem namreč poglavje s področja didaktičnih strategij in v kontekstu ne
opazim razlike. Hvala in lep pozdrav, Metka Hojnik Verdev

===

http://sl.wikipedia.org/wiki/Portal:Literatura -- Dvema Antonoma
(Slodnjaku in Vodniku) = ta teden na portalu Literatura).

===

From: Andrej Hočevar <and.hocevar na gmail.com>
Date: 2010/12/20
Subject: Ludlit-info: Literaturin obveščevalnik, št. 28: Literatura 234

[...] V intervjuju se Urban Vovk pogovarja s Sebastijanom Pregljem,
v refleksiji pa Miklavž Komelj s Pessoo, partizani in še kom. [...]
Mnenja o knjigah (nujno) preberite v kritikah in robnih zapisih.[...]

Literatura v izjavi: Petra Koršič o Literarni kulturi 	

Petro Koršič, sourednico Prišlekov in glavno krmarko Literaturine Literarne
kulture, največkrat in radi vidimo tam, kjer gre zares: z živo literaturo. Kot
moderatorko, debaterko in napovedovalko z duhovitimi komentarji. Za
Literaturin obveščevalnik je zbrala nekaj svojih misli o iztekajoči se sezoni.

Literarna kultura (ponižana v literarne dogodke) je vila. In z vilami je treba
lepo ravnati. Seveda mora imeti kaj sporočiti, a pomembno je tudi, kako to
naredi. Še vedno jih moram ščititi, zagovarjati, kot ne bi dovolj
verjela vanje.
Se zgodi, da sem ogorčena nad nespoštovanjem, nepoznavanjem, ignoranco.

Ne vedno, a >>dogodek<< je lahko popek sveta. Kdaj se bo naredila zareza v
prostoru in času, se ne da napovedati. Organizacijsko in izvedbeno še tako
dodelan večer branja ali pogovarjanja je podvržen enkratnosti, neponovljivosti,
spletu objektivnih in tudi subjektivnih dejavnikov, in vse to sooblikuje >>živ<<
dogodek. Pri pogovarjanjih oziroma omizjih je dragoceno, če se zaradi
neposrednega in sprotnega odzivanja premaknemo tja, kamor ne bi prišli
pri tihem branju publicistično-znanstvenih tekstov, in če slišimo kaj, česar
sogovorniki ne bi zapisali, saj bi šlo med pisanjem skozi mnogo
samocenzurnih filtrov.

Pri opravljanju te dejavnosti se ne da mahati s >>produkti<< dela. Gre za vmesni
prostor - ne knjiga ne gledališki oder, in vmesni čas - latentna faza v
ustvarjalno-proizvodni verigi. Če šteje/ostane le tisto, kar je zapisano,
arhivirano - potem so gotovo premalo snemani, fotografirani, recenzirani,
zabeleženi. Za nekatere ima LK neznatno vlogo. (Nekateri mislijo, da je
to rolanje po sceni, drugi da se prodaja produkte, tretji da se
popularizira in promovira, ipd.)

Če kaj, stremim k temu, da se zgodijo premiki. Da steče energija in se
stvarjenje minimundusa zgodi. Vsaj kdaj, vsaj komu. Veseli me, ko
spodbudi k pisanju, ko pritegne obiskovalčevo pozornost in ga ne pusti
nedotaknjenega, ko ga obogati. Prav tako, če ga zastrupi in iz njega
naredi sužnja, bralca.

Ne glede na svetovno prestolnico knjige je Literaturina LK tekla z enako
kondicijo kot doslej - 40 dogodkov, izpostavim naj >>antologijsko branje<<
urednika Zdravka Duše na večeru Zaodrje na odru. Omenim pa, da me je
v pogovoru z Andrejem Brvarjem o pesmi v prozi presenetilo vsaj dvoje: da
so vsi pesniki avtorju antologije na njegovo željo brez pripomb poslali
pesmi brez verzov in bodo tako tudi objavljene, čeprav so pesmi izvorno
v verzih; in da Brvarja skrbi feminizacija poezije na Slovenskem.

V plodovitem in z literarnimi večeri poplavljenem letu 2010 pa sta vame
kot obiskovalko zarezali dve domači(!) branji poezije, Šalamunovo vileniško
na Ljubljanskem gradu in Dintinjanino neobjavljenih pesmi v DSP-ju. Ja,
res se ne ve, kdaj bo udarilo po tebi! Saj je bilo citirano: z vilami
je treba lepo ravnati.