[SlovLit] Tehnologija in humanistika -- Re: Občtuljiva tema

[MHladnik, arnes]

http://nyti.ms/cubQ9o -- Digital Keys for Unlocking the Humanities’ Riches
ali kako tehnologija spreminja humanistiko.

===

Potem jih je zanimalo moje stališče v zvezi s pedofilsko književnostjo
še pri Delu in sem zapisal tole. -- miran

Malov roman Napačna odločitev (2009) je izšel pri Škucu (Študentskem
kulturno-umetniškem centru) v zbirki Lambda, v kateri je od leta 1990
izšlo blizu 90 leposlovnih in strokovnih, domačih in prevedenih knjig
na temo gejevstva, lezbištva, mladoletne spolnosti, zlorab, transvestitstva,
cenzure itd. Tu je že na začetku (1993) Vitan Mal pod psevdonimom Ino
Knabino objavil roman Ganimed in drugi. Naprodaj je še vedno za 2,25
evra in tržijo ga pod geslom »slovenski roman, poln erotike in strasti do
dečkov«. V zbirki ni nobenega mladinskega dela in tudi za Napačno
odločitev v bibliografski oznaki jasno stoji, da gre za knjigo za odrasle
bralce. Knjižničar, ki jo bo razporedil na polico z mladinskimi deli, je,
milo rečeno, nekompetenten.

Vendar pa reči pri Malu niso vedno tako enoznačne. Knjiga Napačna
odločitev je, kot piše v impresumu, njegov četrti roman na temo deškosti.
Prejšnje tri so Za metuljem še Rok (1976), Ganimed in drugi (1993) in
Nedokončana zgodba (1999). Od teh so bibliotekarji samo prvo označili
za otroško, medtem ko je tretja, ki gradi na zgodbi iz prve, že v odrasli
kategoriji. Tudi inkriminirana Napačna odločitev je nastala iz prvotno
mladinskega dela Školjka svetega Sebastijana (1900, 2000). Roman
Žigana, ki ga sam ceni najviše (izdal ga je 2003 pod psevdonimom
Ivan E. Tič pri Prešernovi družbi), so uvrstili bibliografi v odraslo
literaturo, avtor pa jo priporoča mladini in o njej pišejo raziskovalci
mladinske književnosti.

Vitan Mal vseskozi tematizira otroško spolnost in pedofilijo in so
zato njegove knjige na seznamu literature z gejevsko in lezbično
tematiko, poleg naštetih še Nedelja nekega poletja (1996) in
Ta grajski (1998); obe spadata v otroško oziroma šolsko berilo.
Glavnina Malovih 40 del je mladinska in avtorja poznamo v prvi
vrsti kot uspešnega mladinskega avtorja; po njih so snemali filme,
bil je v ožjem izboru za nagrade, izdajale so ga velike založbe,
spremne besede so mu pisali uveljavljeni kritiki, kar površnega
knjižničarja ali učitelja lahko zavede, da šolarju ponudi tudi
njegova obscena dela. Čeprav imamo v slovenščini tudi tujo
pornografsko klasiko z otroško pornografijo (npr. de Sada), se
je javna jeza zgrnila le na Mala, ki svojega nagnjenja do dečkov
nič ne skriva. Prvi razlog je prav v tem, da gre za mladinskega
pisatelja, drugi pa v tem, ker je zadnja njegova knjiga za razliko
od prejšnjih (ja, vmes sem jo šel brat), ki so bile glede spolnosti
bolj zadržane, zelo eksplicitna.

Ali res ni odraščanja brez pornografskih vsebin? To ni vprašanje
za literarno vedo in naj nanj enoumno, če to morejo, odgovorijo
pedagogi. Sam sem prepričan, da bo tistim mladostnikom, ki jih
spolnost hudo vznemirja, pornografijo pač težko skriti, in bi bilo
to tudi nesmiselno. Malovo bodo našli enako, kot najdejo podobno
filmsko robo. Zanjo je značilna čudna mešanica avtentične
pedofilske motiviranosti in poskusov vzgojnosti, otroške in odrasle
perspektive, skratka sprenevedavo kamufliranje erotičnih sanjarij,
ki so piščev glavni cilj, za »poučnost«, podobno kot so svojčas iz
strahu pred pravnimi konsekvencami prodajali pod firmo edukacije
danske mehke pornografske filme, ki smo jih hodili gledat v Slogo.

Prah, ki se dviga okrog Napačne odločitve, je, tako upam, koristen
vsem: piscu je lažje, ker je prišel s pravo besedo na dan,
zlorabljenim otrokom zato, ker vidijo, da niso edine žrtve in da
se stiske da preživeti, staršem, učiteljem in šolskim knjižničarjem
zato, ker so bili opozorjeni in v prihodnje ne bodo nabavili kar vsega
Malovega, skupnosti zato, ker jo je pripravila do premisleka o
arbitrarnosti in spremenljivosti družbenih pravil in prepovedi.
Mogoče sta za kakšno spoznanje bogatejša tudi oba skrajna
tabora v slovenski literarni vedi: prvi ne bo več povprek hvalil
piscev samo zato, ker so svoje pedofilske fantazije našemili v
literaturo, in jim tako podelili imuniteto, drugi pa bo sprejel
dejstvo, da mladinska literatura nima samo namena odvračati
otrok od spolnosti in jo nadomeščati s plemenitejšimi vsebinami,
ampak da ni nič narobe, če je tudi prostor njene emancipacije.