[SlovLit] Fw: literatura in intenca

[Aleksander Bjelcevic]

----- Original Message ----- 
From: "Aleksander Bjelcevic" <aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si>
To: "MHladnik, FF" <miran.hladnik na ff.uni-lj.si>
Sent: Wednesday, November 17, 2010 3:44 PM
Subject: literatura in intenca


> Zadnje dni smo nekateri imeli dve slučajni priložnosti za razmišljanje o 
> intencah v literaturi in umetnosti. Ti priložnosti sta pornografija pri 
> Vitanu Malu (kjer nam je tekst pornografski takrat, ko smo prepričani, da 
> je njegova INTENCA vzburjenje) in referat Sarivala Sosiča na pravkar 
> zaključenih Obdobjih 29, kjer je mdr. pokazal, da nekaterih pesmi in slik 
> ni mogoče razumeti, ne da bi poznali avtorjevo življenje in torej njegove 
> intence. Ta tema me zelo zanima, ker me moti literarnovedni stereotip, ki 
> je kljub novemu historizmu, empirizmu itd. še vedno nepremagljiv in ki 
> trdi, da se ne smemo vprašati, kaj je avtor hotel povedati. Pred leti sem 
> skušal na nekaj predavanjih argumentirati, da je stikanje za avtorjevimi 
> intencami bistveno za vsako branje literature, da je vprašanje, »kaj je 
> avtor hotel povedati?«, prvo (čeprav ne nujno najvažnejše) 
> interpretacijsko vprašanje. Zato bi tule na kratko opozoril na misel in na 
> eksperiment iz nekega nevropsihiatričnega članka o možganskih centrih za 
> prepoznavanje intenc Grasping the Intentions of Others with One’s Own 
> Mirror Neuron System, 
> http://www.mimetictheory.org/bios/articles/Gallese-GraspingtheIntentions.pdf . 
> Avtorji se ukvarjajo z vprašanjem, kje v možganih poteka razumevanje 
> intenc drugih ljudi. Njihovo izhodišče je prepričanje, da "je razumevanje 
> intenc drugih ljudi ... temeljni gradnik družbenega vedenja, odsotnost te 
> sposobnosti pa tipično povezano s socilano izolirajočimi duševnimi 
> boleznimi, kakršna je npr. avtizem". To je prva zanimiva misel: 
> prepoznavanje intenc je preživetveno nujno, zmanjšana tovrstna sposobnost 
> pa je bolezenska, značilna npr. za avtizem. Avtorjem sem torej hvaležen za 
> to primero: zagovarjanje neintencionalnega branja literature, branja 
> literature zunaj konteksta je neke vrste literarnovedni avtizem, ki se ga 
> je po mojem treba ogibati oz. je lahko zgolj prva faza branja literature. 
> Drugič: opravili so eksperiment, kjer so merili možganske reakcije na 
> opazovanje treh vrst dejanj: roka prime skodelico, roka prime skodelico v 
> kontekstu drugih predmetov, goli kontekst. Pri drugem eksperimentu, kjer 
> je treba procesirati še kontekst, se je povečala možganska aktivnost (njih 
> je sicer zanimalo, kje v možganih se to vrši). Torej je obdelovanje 
> podatkov v kontekstu v nekem smislu intelektualno zahtevnejše. Če na pamet 
> posplošim, je branje golega teksta (imanentna interpretacija) manj 
> zahtevna, bolj lena dejavnost kot obdelovanje v kontekstu; z drugo besedo, 
> intencionalizem je težji, težke posle pa ponavadi bolj cenimo kot lahke.
>
> Aleš Bjelčevič
>