[SlovLit] Stvarnost in njena literarna podoba

Aleksander Bjelcevic aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si
Sre Nov 10 14:45:17 CET 2010


Marku najlepša hvala za distinkcijo, ki sem se je premalo zavedal: da se 
Jančarjev roman v nekem smislu ne nanaša na dejanske osebe, ampak na 
poročila o njih. To je res in se da uporabiti za razlikovanje primera Pikalo 
od primera Smolnikar: Pikalo je Petardo poznal, Smolnikarjeva pa svojih 
junakov ne, ampak je o njih slišala in brala. Ne vem pa, če pomaga pri 
obrambi kateregakoli od teh pisateljev (vključno vojnovića). Zakaj ne? Zdi 
se mi kontraintuitivno, da bi npr. moje šolsko predavanje o Prešernovem 
življenju, ki izhaja izključno iz tekstov o Prešrenu, ne referiralo na 
Prešerna. Marko implicitno predlaga, da stavek "Fracne Prešeren je bil rojen 
1800 v Vrbi" skoraj nikoli ne referira na Prešerna, razen takrat, ko ga 
izgovori tisti, ki so bili prisotni ob Prešernovem rojstvu, ali kvečjemu 
tisti, ki so Prešerna osebno poznali. Vsi, ki so o njem le slišali, pa 
referirajo le na tekste o Prešernu. To nasprotuje moji intuiciji.
Nisem pa dobro razumel poante teze, da je v vsaki pripovedi element fikcije: 
Marko, ali želiš  s tem le "opozoriti, da se meja med fiktivnim in 
nefiktivnim ne postavlja na mejo med literarnim in neliterarnim" ali kaj je 
poanta drugje? Res je, da meja med F in ne-F ne sovpada z mejo med L in 
ne-L: literatura in fikcija sta namreč presečni množici in to je potemtakem 
argument PROTI največkrat izrečeni obrambi, da je Smolnikarjeva nedolžna, 
ker da je VSA literatura fikcija.
K tezi, da je v vsakem tekstu prvina fikcionaliziranja, še tale pripomba. 
Mislim, da to v nekem smislu ne drži oz. da pojem fikcije s tem spremenimo 
oz. preveč razširimo. Drugače rečeno: očitno imamo dva pojma fikcije, ki si 
nasprotujeta: a) Markov pojem "izmišljije, fabrikata", ki pomeni 
nezanesljivi segment spomina, za katerega pa je pisec/govorec vendarle 
prepričan, da JE RESNIČEN, le da tega NE MORE argumentirati; b) pojem, ki se 
uporablja v primerih Smolnikar ipd., kjer je pisec/govorec za svoj tekst 
prepričan, da NI RESNIČEN in tega NIMA SMISLA arguemntirati. To sta dva 
nasprotna koncepta fikcije (prvega zagovarja Iser v eni od številk 
Anthropoetics in je značilno, da ima R. van Oort, ki je Iserja intervjuval 
http://www.anthropoetics.ucla.edu/ap0302/Iser_int.htm, s tako širokim pojmom 
težave; tudi jaz jih imam).
Aleš Bjelčevič


----- Original Message ----- 
From: "MHladnik, arnes" <miran.hladnik na guest.arnes.si>
To: <slovlit na ijs.si>
Sent: Friday, November 05, 2010 5:33 PM
Subject: Re: [SlovLit] Stvarnost in njena literarna podoba


Subject: RE: [SlovLit] Stvarnost in njena literarna podoba
Date: Fri, 5 Nov 2010 11:21:21 +0100
From: "Marko Juvan" <marko.juvan na guest.arnes.si>

Alešev komentar "strmolske afere" Jančarja, na katero je opozorila Minka
Cvetek, se je -- po ironiziranju zaslepljenih literaturologov, pisateljev in
kritikov, ki naj bi z napačnimi argumenti branili Smolnikarjevo -- končal
takole: "Smo pred dilemo: ali je vsa literatura fikcija in je Jančar,
Leiler, Cvetek idr. ne znajo brati (še v zadnji številki Jezika in slovstva
je rečeno, da v primeru Vojnović policija očitno ne pozna fikcijske narave
literature) ali pa ni vse fikcija in je pisatelje treba braniti z drugimi
argumenti."

Prav na tej tezi sem sam že kar oddaljenega leta 2003 zgradil svojo
argumentacijo pri komentarju "primera Pikalo", kjer sem "dekonstruiral" mejo
med faktičnim in fikcijskim in tematiziral referenčnost lastnih imen v
fikcijskih tekstih, kakor tudi resničnostno vrednost trditev v fikcijskih
žanrih (gl. Fikcija in zakoni (Komentarji k primeru Pikalo). Primer.
književ., junij 2003, letn. 26, št. 1, str. 1-20). K tistim tezam, ki jih
zdaj ne bi pogreval, bi v tem konkretnem primeru navrgel samo še eno
opažanje. Jančarjev roman, pa naj ga opredelimo kot fikcijskega,
nefikcijskega, psevodofikcijskega ali kaj vmes, se s svojimi osebami,
dogodki in kraji ne nanaša neposredno na golo, nejezikovno resnično
resničnost, ampak na neki drugi tekst, na resničnost spominske pripovedi
Vilme Mlakar, kot jo je -- če sem prav razumel -- ubesedila Minka Cvetek (za
domnevnega postmodernista je presenetljivo, da to navezavo menda taji).

Jančarjeva literarna reprezentacija je torej medbesedilna in se navezuje na
neliterarno ali polliterarno naracijo, ki je že sama vsaj drugostopenjska:
izhaja najbrž iz ustne pripovedi nekdanje strmolske služkinje Vilme Mlakar.
V vsako pripoved in vsak spomin, ki sta sama na sebi nekaj resničnega in
obenem nujna sestavina resničnosti, v kateri zgodovinsko bivamo, pa je prav
tako nujno zajeta prvina fikcionaliziranja: tisto, o čemer govorimo ali
česar se spominjamo, je odsotno, izgubljeno, zato si je to treba vedno znova
zamišljati; zaradi delovanja nezavednega in drugih psihičnih mehanizmov pa
se v naše spominske in avtobiografske pripovedi (tudi če jih govorimo z
notranjim jezikom sami sebi) vpletajo izmišljije, fabrikati -- torej
fikcije. Te imamo ali ponujamo drugim za reprezentacije naše dejanske,
zunajjezikovne preteklosti. Ampak več o tem se da hitro najti v teorijah
avtobiografije in življenjskih pripovedi, o čemer je bilo pri nas v zadnjem
času nabrizganega že precej tiskalniškega črnila. S tem v zvezi se obeta
zanimivo branje tudi v novi knjigi Ivana Verča (Razumevanje jezikov
književnosti), ki vsak hip izide pri Studia litteraria (žal ne v spletno
dostopni obliki).

S svojim posegom sem hotel opozoriti, da se meja med fiktivnim in
nefiktivnim ne postavlja na mejo med literarnim in neliterarnim.
Marko

===

Seznam: SlovLit na ijs.si
Od: ana.bogataj na gmail.com
Zadeva: RE: [SlovLit] Stvarnost in njena literarna podoba

http://www.glej.si/2010/11/v-imenu-ljudstva/ -- Prav na to temo
trenutno v Gleju: predstava V imenu ljudstva! Danes po predstavi sledi
še okrogla miza z naslovom Med umetnostjo in cenzuro.

_______________________________________________
SlovLit mailing list
http://mailman.ijs.si/mailman/listinfo/slovlit
Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na 
naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> 
Encoding --> Central European (ISO). Arhiv objav je na 
http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/ 



Dodatne informacije o seznamu SlovLit