[SlovLit] Zdravljica -- RE: Stvarnost in njena literarna podoba

[MHladnik, arnes]

V Sobotni prilogi Dela 30. oktobra 2010 je Dragan Božič pod naslovom
Katero kitico č'mo kot himno zapet razpravljal o Prešernovi Zdravljici.
K pisanju ga je spodbudila tudi debata na Slovlitu, v kateri je pred tem
zavzeto sodeloval
(http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2010/003480.html).
Božičev prispevek je dragocen, ker brez dlake na jeziku razkriva preskopo
in površno tekstnokritično obravnavo pesmi v Zbranih delih slovenskih
pesnikov in pisateljev, ki jih je leta 1965 uredil Janko Kos. Tam
evidentiranim šestim variantam pesmi je dodal še spregledano sedmo
in jih postavil v kronološko zaporedje, ki urednika pri klasikih ni 
zanimalo.
Precej besed posveča tudi geslu o Zdravljici v prosti spletni enciklopediji
Wikipediji. Slovenski wikipedisti bi morali biti veseli, saj je geslo s tem
povzdignjeno na isto raven z eminentno znanstveno objavo (se še
spomnimo nedavnih prepovedi sklicevanja na wikipedijske članke na
nekaterih univerzah?), vendar nas moti piščeva prevelika mera kritičnosti.

Geslo Zdravljica so postavili na Wikipedijo 2. marca 2004 in je do včeraj
doživela že 152 redakcij. Geslo je angažiralo številne pisce, mnogo
anonimnih, med podpisanimi pa prepoznamo povečini administratorje.
Slovenisti (Hladnik, Zaplotnik) smo se začeli vtikati v članek šele 2007.
in se moramo torej temu, da imamo Zdravljico in podatke o njej na klik na
zaslonu, zahvaliti zavzetim kolegom iz drugih strok (medicincem, strojnikom,
računalničarjem, dijakom …): Romanu Maurerju, Janezu Drilcu, Klemenu
Kocjančiču, Andreju Jakobčiču, Janiju Meliku (XJamRastafire), Mihaelu
Simončiču, Eleassarju, Sinuheju in drugim. 11. maja 2007 je geslo doživelo
večjo izboljšavo z vnosom opomb k Zdravljici iz Prešernovega Zbranega dela
in z njihovim komentarjem. Po čudnem številčenju rokopisnih variant je
napačno sklepal, da gre za njihovo kronološko zaporedje, in pri eni kitici
spregledal, da nima deset verzov, ampak zaradi prečrtav tako kot vse druge
sedem. Prav to je pred dnevi postalo predmet Božičeve kritike. Dragan Božič
mi je že pred tem sporočil nekaj napak v geslu, ki sem jih z veseljem
popravil, tudi po dvakrat. Danes sem zaradi prehlada ostal doma in sem si
privoščil v geslu odpraviti še napake, ki jih je naštel v Sobotni prilogi 
Dela.
Geslo Zdravljica zdaj pražnje preoblečeno čaka radovednih bralcev.

Božič ob koncu spisa poziva k branju faksimilov Prešernovih rokopisov in
prvih natisov, ki jih je na sveže mogoče najti na spletiščih dLib in DEDI,
pozabil pa je omeniti, da je glavnina besedilnih variant Zdravljice zbrana
na Wikiviru, kamor kažejo linki iz Wikipedije. Tu so prepisi pesemskih
variant (s povezavami na posnetke besedil) postavljeni vzporedno in
omogočajo primerjavo med variantami od verza do verza. Gesli o Zdravljici
na Wikipediji in na Wikiviru sta v tem trenutku najpopolnejše,
najrelevantnejše, trajno in lahko dostopno zbirališče podatkov o znameniti
Prešernovi pesmi. In povrhu odprto nadaljnjim izboljšavam!

Draganu bi rad sporočil, da je kritiziranje Wikipedije zgrešeno, saj ni za
njo nobene odgovorne inštitucionalne avtoritete, ki bi odgovarjala za
napake ali jih celo branila. Nihče ni dolžan popravljati njenih
pomanjkljivosti. Če to vendarle počnemo, počnemo iz zavesti, kako
močno orodje se nam ponuja kar tako in kako neumni bi bili, če bi ga
ne uporabili oziroma bi ga prepustili v zlorabo neukim.

Wikipedija kliče vse kulturno zavzete k sodelovanju.
Tu je zato, da jo izpopolnjujemo! Če najdemo v njej neumnosti
ali praznine, ki zadevajo naše strokovno področje, vedimo, da smo zanje
odgovorni sami. Tam so zato, ker nismo storili nič za njihovo odpravo. Čisto
enostavno je: če zmorejo šolarji, bomo pa ja tudi znanstveniki in učitelji.
Tudi odvrženo pločevinko ob cesti raje sami poberemo, kot da bi s prstom
kazali nanjo in klicali komunalo. – miran

===

From: Tivadar, Hotimir <Hotimir.Tivadar na ff.uni-lj.si>
Sent: Thursday, November 04, 2010 7:17 PM
To: slovlit na ijs.si
Subject: RE: [SlovLit] Stvarnost in njena literarna podoba

Mogoče sem bil preveč neresen. Da poudarim: se zavedam ločitve
stvarnosti od fikcije, samo "pre-resnost" me moti, da se stvari ne 
obravnavajo
v realnem kontekstu in prihaja do raznih tožb in zlorab literature v neke
višje namene. Tega, zlorab pa je sploh dosti prav pri Svetem pismu ...
Zato sem vzel relativizacijo in ironizacijo kot pozitivno. Sicer pa je prav,
da se tudi literati - tako pisatelji kot strokovnjaki - oglašajo, mogoče še
premalo in premalo ciljano, v tem medijsko usmerjanem sodobnem svetu
(s sodišči vred), v katerem se vse meje brišejo. In da, predvsem raziskave
in primerjalne analize bi (bodo) marsikaj razkrile.
Lep skoraj nočni pozdrav,
Hotimir