[SlovLit] Anketa o eksonomih -- Re: Jezikoslovje ali lingvistika -- Re: Krajnska čbelica 5 (1848) -- Ekranizacija knjige

[Miran Hladnik, Siol]

From: "David Bole" <david.bole na zrc-sazu.si>
Sent: Monday, October 18, 2010 12:25 PM
Subject: spletna anketa o eksonimih

Na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU izvajamo raziskovalni projekt, 
s katerim bi radi ugotovili stopnjo dejanskega poznavanja imen za tuje topografske 
objekte in pojave v slovenskem jeziku in tudi pogostnost njihove uporabe v strokovni 
javnosti. Predpostavljamo namreč, da prav ta z rabo eksonimskih različic zemljepisnih 
imen pri poučevanju v šolah, pisanju in lektoriranju znanstvenih, strokovnih in poljubnih 
del in tudi v vsakdanjih pogovorih poleg medijev, atlasov in razne literature pomembno 
vpliva na njihovo poznavanje ter rabo v širši javnosti. Pri tem imate poleg geografov 
pomembno vlogo tudi jezikoslovci. Anketiranje med geografi smo že izvedli, zdaj pa 
bi radi dobili vpogled tudi v vaše poznavanje obravnavane tematike.

Vljudno prosim, da izpolnete anketo, ki je skupaj s kratko predstavitvijo namena 
projekta in navodili za izpolnjevanje dostopna na spletnem naslovu:

http://giam.zrc-sazu.si/?q=sl/node/415

Izpolnjevanje ankete traja približno od 15 do 20 minut.
Za sodelovanje se vam najlepše zahvaljujem in vas prav lepo pozdravljam,

Drago Kladnik 

===

From: "Simona Klemencic" <klemencics na zrc-sazu.si>
Sent: Monday, October 18, 2010 10:42 AM
Subject: RE: [SlovLit] Jezikoslovje ali lingvistika (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2010/003511.html)

V primerjalnem jezikoslovju se dostikrat srečamo z dilemo rabe mednarodne
ali domače terminologije. To dilemo še poveča dejstvo, da je krog slovenskih
bralcev strokovnih del s področja primerjalnega jezikoslovja relativno
majhen, neslovenskim lingvistom pa je lažje brati dela, ki uporabljajo
mednarodno terminologijo. Če bi želeli biti dosledni slovenski jezikoslovci,
bi morali po drugi strani povsod uporabljati slovensko izrazje, vendar
slovenska terminologija mestoma zveni narejena preveč na silo, še posebej v
primerih takih jezikovnih posebnosti, ki jih slovenščina nima. Smiselna se
zdi pragmatična rešitev, ki pravi: slovensko izrazje za tista jezikovna
dejstva, s katerimi lahko opišemo tudi slovenski jezik, mednarodno za
ostala, torej samostalnik, ampak injunktiv. S tem se približamo tujim
bralcem, ne da bi prešli v drugo skrajnost - opuščanje slovenskega jezika in
pisanje v angleščini. 

Po domače: kar smo se naučili v osnovni (in srednji?) šoli naj bo slovensko,
ostalo pa mednarodno. Ali je moja slovenščina kaj manj slovenščina, če
ablativu rečem ablativ? Ne bi rekla. 
 
===

V sporočilu http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2010/003514.html je bil pomotoma naveden 
napačen naslov 5. zvezka Krajnske čbelice (1848). Pravi je 
http://sl.wikisource.org/wiki/Kazalo:Krajnskacb5.djvu 

===

From: "Študentska založba" <info na zalozba.org>
Sent: Monday, October 18, 2010 11:08 AM
Subject: Vabilo na predavanje: ČEFURJI RAUS! - od knjižne do filmske uspešnice?

V četrtek, 21. oktobra, ob 18. uri, v mali dvorani centra kulture Španski Borci
(http://www.spanskiborci.si/), bo imel Goran Vojnović predavanje o prenosu literature 
na film na primeru knjižne uspešnice Čefurji raus! Predavanje bo potekalo v okviru 
Ekranove male šole pogleda, ki jo organizira Ekran, revija za film in televizijo 
(http://www.ekran.si/). [...]