[SlovLit] Beletrina o ukinjanju slovenskih lektoratov

[Miran Hladnik, Siol]

From: "Študentska založba" <info na zalozba.org>
Sent: Monday, October 18, 2010 12:53 PM
Subject: Poročilo z novinarske konference

Danes je v prostorih študentske založbe potekala novinarska konferenca s predstavitvijo 
štirih novih Beletrin: Robert Perišić: >Naš človek na terenu<, Italo Calvino: >Baron na drevesu<, 
Niko Grafenauer: >Diham, da ne zaide zrak< in Prežihov Voranc: >Jamnica< . [...] 
Ob tej priložnosti bi želeli opozoriti tudi na nedavno grožnjo ukinjanja lektoratov slovenskega
jezika na univerzah v tujini, zato sporočilu pripenjamo izjavo za javnost o tej problematiki.

Izjava za javnost
POMEN LEKTAROTAV SLOVENSKEGA JEZIKA NA UNIVERZAH V TUJINI
 
V času enega izmed največjih knjižnih sejmov na svetu, frankfurtskega sejma, nas je 
dosegla novica, da slovenska država razmišlja o zmanjšanju števila lektoratov slovenskega 
jezika na tujih univerzah po svetu. Novica nas je torej dosegla v času, ko se vsi slovenski 
založniki najbolj intenzivno trudimo za plasiranje slovenskih avtorjev v tujino. Pri tem nujni in 
zadostni pogoj – čeprav je ponavadi najtežji – ni najti tujega založnika. Edini resnično nujni 
pogoj je imeti dobrega prevajalca. Pred tem bralca in promotorja slovenske literature zunaj 
naših meja. Pred tem študenta. Študenta, ki se je naučil slovenščine v tujini. In te se zagotovo 
najbolje nauči na lektoratu slovenksega jezika. 

Lektorata slovenskega jezika ni na primer na Danskem - in posledično ni prevajalca ali 
prevajalke, ki bi prevajal slovenske avtorje v danščino, konkretni primer letos je Feri Lainšček. 
Njegove »Nedotakljive« bo danski založnik zato izdal v prevodu iz angleščine ... Lektorata ni 
recimo niti v BiH, če pogledamo le nam bližje države, tudi kulturno-zgodovinsko, kamor je 
slovensko literaturo lažje plasirati. Pereč problem je tudi Turčija, ki je zelo velik in pomemben 
knjižni trg. Tudi tam ni lektorata in v najboljšem primeru najdemo le eno do dve prevajalski imeni, 
sposobni prevajanja tako iz kot v turšično.
 
Ključno je torej izobraževanje – ne le kulturno, temveč najprej jezikovno. Šele za tem pride 
branje, promocija, prevajanje. Veliko pomanjkanje referenčnih imen – tako na raziskovalnem 
kot na prevajalskem področju – vlada tudi na področju znanosti in humanistike, nenazadnje 
pa so kakovostni promotorji in prevajalci potrebni tudi za prevajanje gospodarskih pobud, idej, vizij ...

Zato je logična in najbližja povezava s Centrom za slovenščino kot drugi tuji jezik, ki preko 
Univerze v Ljubljani (Filozofske fakultete, Oddelka za slovenistiko) upravlja in vzpostavlja 
lektorate na tujih univerzah po svetu. Skupaj se namreč zavedamo dejstva, da jezik ni samo 
sredstvo sporazumevanja, ampak tudi jedro identitete ter osnovno tkivo literature in kulture. 
Center zato v okviru programa Slovenščina na tujih univerzah (STU) skrbi za celovito širjenje 
slovenščine v tujini. Tako njegovo poslanstvo ni samo organizacija lektoratov slovenščine in 
študijev slovenistike na univerzah po svetu in vzpostavljanje ter vzdrževanje stikov z učitelji in 
tujimi univerzami s slovenističnimi študijskimi programi, ampak tudi promocija slovenistike, 
slovenske literature in kulture ter celotne Slovenije. Mreža lektoratov in študijev slovenščine 
po svetu šteje že 57 enot, število študentov pa je doseglo številko 1700. Vsekakor zgledno 
število potencialnega občinstva, če štejemo le študente. Po drugi strani predstavljajo obiski 
avtorjev za lektorate izjemno priliko za živ stik študentov s slovensko literaturo in prispevajo 
k nivoju izobraževanja.
 
Financranje lektoratov je že zdaj po naših informacijah precej okrnjeno in zagotavlja le 
najnujnejše. Tako na primer Študentska založba (letos tudi JAK) vsako leto lektoratom 
podari precejšnje število svojih knjig za kakovostne in privlačne lektorske knjižnice na tujih 
univerzah. V programu mednarodnega sodelovanja, pri katerem je Študentska založba 
ena najdejavnejših v Sloveniji, pa prav tako ob podpori JAK-a že več let, še intenzivneje 
pa v letošnjem in naslednjih dveh letih, poteka obiskovanje slovenskih avtorjev in avtoric 
na tujih univerzah. Taki obiski - zdaj lahko govorimo že iz izkušenj - bistveno pripomorejo 
k dvigu zanimanja - jezikovnega, kulturnega, geografskega - za Slovenijo. Upamo si trditi 
celo, da pozitivno vplivajo na prirast slušateljev slovenskega jezika na tujih univerzah. In s 
tem bralcev slovenske literature. Poznavalcev in promotorjev. Potencialnih prevajacev. 
Kot izjemen se vsakokrat pokaže tudi entuziazem in energija pri pripravi na gostovanja - 
tako s strani lektorjev kot študentov, ki kot priprava na obiske dela pisateljev tudi prevajajo. 
Tako bi v lanskem in letošnjem letu izpostavila izjemno uspele turneje v Ukrajini, Rusiji, Litvi, 
na Poljskem in letos na Portugalskem. Ravno pred frankfurtskim sejmom smo obiskali London, 
letos pa bodo lektorate obiskali še naslednji avtorji in avtorice: v okviru gostovanj v zamejstvu 
bo Suzana Tratnik obiskala Videm (27.10.), Nejc Gazvoda Gradec (17.11.), Goran Vojnović 
pa Celovec (začetek decembra). 

Do konca leta v Padovo potuje Andrej Skubic, v Bratislavo Lucija Stupica, v Grenado Miha 
Mazzini, v Rim in Neapelj Jani Virk, Nejc Gazvoda pa se podaja še v Tokio. Konec novembra 
bo večje gostovanje tudi v Hamburgu, tam bosta nastopila Sebastijan Pregelj in Suzana Tratnik, 
obširnejšo prevajalsko delavnico s študenti na podlagi del obeh avtorjev pa bo vodil Erwin 
Köstler. Sodelujemo tudi pri izjemno zastavljenem in pomembnem gostovanju Draga Jančarja 
v Gentu.V letu 2011 bomo obiskali Argentino in ZDA, od evropskih destinacij pa  Pariz, Trst, 
Prago, Varšavo, Katovice, Brno, Regensburg  in Zagreb, leta 2012 pa med drugimi Kitajsko, 
Švico, Nizozemsko, Madžarsko in Bolgarijo. Tak je naš program, sofinanciran na triletnem 
programskem razpisu Javne agencije za knjigo, in želimo si kvečjemu kakšno potovanje 
dodati, ne pa zaradi morebitnih nespametnih varčevalnih ukrepov že napeljane vezi pretrgati.
 
Le z dolgoročnim in kontinuiranim negovanjem vzpostavljenih založniških, revijalnih in 
univerzitetnih stikov lahko pričakujemo, da bomo postopoma povečevali stalno slovensko 
prisotnost v literarnem svetu v tujini, povečali interes po poznavanju, posredovanju, prevajanju 
in branju slovenske literature in povečali število prevodov v tuje jezike. Regresivno delovanje 
na tem področju bi ogrozilo večletna prizadevanja vseh vpletenih akterjev, dolgoročne posledice 
na tako občutljivem področju, kot je visokošolsko izobraževanje, pa bodo čutile še generacije 
študentov, avtorjev in založnikov.
 
Renata Zamida
Vodja marketinga in mednarodnega sodelovanja pri Študentski založbi [...]