[SlovLit] Nikolaj Mihajlov (Nikolai Mikhailov) 1967--2010 -- Razprave INV

[Miran Hladnik, Siol]

From: "Silvo Torkar" <silvot na zrc-sazu.si>
Sent: Thursday, May 27, 2010 11:16 PM
Subject: Nikolaj Mihajlov (Nikolai Mikhailov) 1967--2010

V torek, 25. maja, je v Vidmu (Udine) na pragu svojega 43. rojstnega dne 
(rojen je bil 11. 06. 1967 v Moskvi) nepričakovano sklenil svojo življenjsko 
pot baltist in slavist Nikolaj Mihajlov (Nikolai Mikhailov). Nikolaj Mihajlov 
spada v plejado tistih ruskih znanstvenikov, ki so pomembno prispevali k 
raziskavam slovenske kulturne in jezikovne dediščine. Po osnovni izobrazbi 
je bil klasični filolog, toda izjemna nadarjenost za jezike in neizmerna 
zakladnica znanja, ki mu jo je nudilo domače okolje (mama - vidna ruska 
filologinja Tatjana V. Civjan - in družina velikana ruske filologije Vladimira N. 
Toporova), sta ga pripeljali v slovansko filologijo in mitologijo. Življenjska pot 
ga je l. 1990 vodila v Italijo, kjer je več let deloval kot lektor za ruski jezik na 
univerzi v Pisi, nato pa v letih od 1995 do 1998 zažarel kot meteor na 
slavističnem in baltističnem nebu. Na univerzi v Leidnu (Nizozemska) je l. 
1998 doktoriral z jezikoslovno analizo slovenskih jezikovnih spomenikov od 
14. stol. do Trubarja (knjiga Frühslowenische Sprachdenkmäller je izšla v 
Amsterdamu l.1998, skrajšani slovenski prevod Jezikovni spomeniki 
zgodnje slovenščine pa v Trstu l. 2001). L. 1998 je postal izredni profesor na 
univerzi v Vidmu in predstojnik katedre za slovenistiko. Kot učenec V. N. 
Toporova se je z veliko vnemo lotil tudi raziskav na področju baltske in 
slovanske mitologije, zlasti na litovskem in slovenskem gradivu, zato je . 
litovščino in slovenščino obvladal kot redkokateri tujec. Pri Slovencih je 
odločilno spodbudil zanimanje za poglobljeno raziskovanje domačega 
mitološkega izročila v slovanskem kontekstu in za znanstveni opus V. N. 
Toporova. Na njegovo pobudo je l. 1998 v Ljubljani in Pisi (od l. 2000 v 
Ljubljani in Vidmu) začela izhajati mednarodna znanstvena revija Studia 
mythologica slavica (sourednica Monika Kropej, Inštitut za slovensko 
narodopisje ZRC SAZU). Z njegovim posredovanjem je na Oddelku za 
etnologijo in kulturno antropologijo FF l. 2002 izšel (fragmentarni) slovenski 
prevod knjige V. N. Toporova Predzgodovina književnosti pri Slovanih. 
Istega leta je v Trstu izšla knjiga N. Mikhailova Mythologia slovenica: poskus 
rekonstrukcije poganskega izročila pri Slovencih. Presenetljivo je dejstvo, da 
je prav N. Mikhailov in ne kdo od Slovencev sestavil italijansko-slovenski in 
slovensko-italijanski žepni slovar, ki je v Milanu izšel v šestih izdajah med 
letoma 1996 in 2007. S svojimi deli se je za vedno vpisal v zgodovino 
slavistike in baltistike, s svojim človeškim šarmom pa tudi v srca vseh, ki 
smo ga osebno poznali.

Silvo Torkar

===

From: "Janez Stergar" <janez.stergar na guest.arnes.si>
Sent: Thursday, May 27, 2010 6:13 PM

V sredo, 2. 6. 2010 ob 11.00 bo Inštitut za narodnostna vprašanja ob svoji 85-letnici 
v dvorani Slovenske matice (Ljubljana, Kongresni trg 8/I.) predstavil spomladansko 
bero svojih publikacij. V 61. številki inštitutske revije »Razprave in gradivo – Treatises 
and Documents« (nova odgovorna urednica je dr. Sara Brezigar) so objavljene tri 
razprave iz balkanskega etničnega kotla, ena o odnosu kitajske države do svojih
izseljencev ter raziskovalno poročilo Anje Moric o rabi kočevarščine v Sloveniji, 
Avstriji, Nemčiji, Kanadi in ZDA. Dr. Sonja Novak Lukanovič je kot 7. zvezek inštitutske 
knjižne zbirke »Ethnicity« uredila Unescov zbornik o medkulturnem dialogu »A shared 
vision: intercultural dialogue – a global paradigm to promote linguistic and cultural diversity«. 
Celovška Založba Drava pa je oskrbela nemško izdajo knjige dr. Borisa Jesiha »Ethnos 
und Politik: was wollen die Kärntner Slowenen?«; knjiga izhaja hkrati v zbirki »dravaDiskurs« 
in kot »Ethnicity 8«.