[SlovLit] Slovenščina na mednarodnihznanstvenih konferencah v Sloveniji=

Sre Feb 3 22:45:09 CET 2010

Drage kolegice in kolegi,

vidim, da raba slovenščine na znanstvenih in drugih konferencah v Sloveniji
dviga prah tudi tam, kjer ni potrebno. Za primerjavo naj iz svoje izkušnje
povem, kako mednarodne konference o prevajanju organizira Srbsko društvo
književnih prevajalcev - ob pripombi, da denar tam bržkone ne leži ravno na
cesti.

Glede na to, da tudi srbščina ni svetovni jezik ali lingua franca znanosti,
dajo vsem referentom možnost, da govorijo bodisi v srbskem, angleškem ali
francoskem jeziku (in v nobenem drugem), poskrbijo pa za simultani prevod v
vse tri jezike (torej za vsak referat v dva jezika). Isto velja za
diskusijo. Za to potrebujejo dva izurjena tolmača: toliko si lahko
privoščijo. Zunaj konferenčne dvorane se vsak znajde po svoje, za prevajalce
to res ni problem.

Tisti referenti, ki ne govorijo nobenega od treh uradnih jezikov, dajo svoj
referat predhodno prevesti in prosijo, naj ga kdo od sodelujočih prebere.

Seveda marsikdo od referentov ni izurjen govorec treh uradnih jezikov ali
vsaj enega od njih, zato je nekatere včasih res težko razumeti. A nič zato,
v spremnem gradivu je zgoščenka z besedili vseh referatov in če kdo na
konferenci ni vsega razumel, si s tem lahko pomaga.

Poleg tega ne razumem, zakaj so vedno vsega krivi tolmači, češ kako
nezaslišane tarife imajo. Mednarodne konference praviloma ne trajajo dolgo,
ker bi bilo to predrago. Če si organizator lahko privošči stroške za bivanje
tujih referentov, bo prav gotovo lahko plačal tudi honorar tolmačev. Vse
drugo je le za lase privlečen izgovor.

Vsekakor pa menim, da so naši znanstveniki v tujini dovolj cenjeni tudi
takrat, ko govorijo slovensko - in celo takrat, ko lomijo angleščino. Z malo
dobre volje se vsakogar da razumeti.

Lep pozdrav in uspešno delo na konferenci -

Dušanka Zabukovec

-----Original Message-----
From: slovlit-bounces na ijs.si [mailto:slovlit-bounces na ijs.si] On Behalf Of
peter.jurgec na guest.arnes.si
Sent: Wednesday, February 03, 2010 8:59 PM
To: SLOVLIT
Subject: [SlovLit] Slovenščina na mednarodnihznanstvenih konferencah v
Sloveniji= 

Draga SlovLitovljani,

tole sporočilo je odgovor Maruški Agrež, ki v svojem pismu 30. januarja 2010
nasprotuje 
angleščini kot delovnemu jeziku konference Zapletenost besedilnega pomena.

Njeno nasprotovanje temelji na naslednjih argumentih:

1. Tema konference ni strogo anglistična.
2. Konferenca bo potekala v Sloveniji.
3. "Tistim, ki ne znajo slovensko, [je] vedno omogočeno, da svoje prispevke
predstavijo v 
kakšnem drugem jeziku."
4. Kar se tiče jezika diskusije, da (i) "bo tam gotovo nekaj ljudi", ki
razumejo slovensko in 
bi ti "gotovo lahko ostalim udeležencem pomagali, da bi lahko tudi oni
sledili in aktivno 
sodelovali".
5. Sicer pa da obstajajo tudi prevajalci in tolmači.
6. Organiziranje konferenc v angleščini (in tudi sicer raba angleščine v
znanosti) pomeni 
"izrivanje slovenščine iz javnega življenja in korak nazaj".
7. "Če bo šlo tako naprej, bo situacija kmalu takšna, kot je bila do nekako
19. stoletja 
oziroma pred letom 1919." Slovenščino bo izpodrivala "večvredna angleščina".

8. Kot študentka anglistka vidi, koliko "slovenskih študentov v angleščini
dejansko vidi 
nadjezik". 

Pa si poglejmo te argumente nekoliko pobliže.

1. Omenjena konferenca vsekakor ni anglistična. Vendar pa iz tega še ne
sledi, da mora 
biti delovni jezik slovenščina. Z drugimi besedami, tudi če bi bila tema
anglistična, ni 
nujno, da bi potekala v angleščini. Povsem lahko si zamislim anglistično
strokovno 
konferenco, namenjeno npr. učiteljem anglistike v Sloveniji, kjer bi bil
delovni jezik 
konference slovenščina. Podobno bi sinološka konferenca (npr. tale:
http://www.uni-
aas.si/1st-international-conference-on-specific-topics-in-chinese-studies)
za delovni 
jezik imela kak drug jezik in ne nujno kitajščine. Razlog za angleščino je,
da je ta 
konferenca mednarodna, kar pomeni, da organizatorji pričakujejo tudi
udeležence, ki 
sploh ne znajo slovenščine. Trenutna lingua franca v splošnem jezikoslovju
je pač 
angleščina, zato je tudi ta konferenca v angleščini. Mednarodna odprtost
konference ne 
pomeni le, da bodo lahko na njej svoje ugotovitve predstavili negovorci
slovenščine, 
ampak tudi, da bodo ugotovitve slovenskih znanstvenikov tako dosegle
mednarodni 
prostor. Teme referatov pa se nanašajo na splošnojezikoslovne teme in ne
nujno/sploh na 
slovenščino. 

2. Maruška Agrež pričakuje, da so konference v Sloveniji lahko le v
slovenščini (razen če ne 
obravnavajo posameznega tujega jezika). Če je tako, potem se tujcem, ki ne
znajo 
slovenščine, že po definiciji ni smiselno udeleževati konferenc v Sloveniji.
To velja, četudi 
tema konference sploh ni slovenistična ali jezikoslovna ali humanistična. Z
drugimi 
besedami, Slovenci naj v Sloveniji prirerajo samo konference, ki se jih
lahko udeležijo 
samo tisti, ki znajo slovensko. To torej pomeni, da morajo Slovenci, če
želijo svoje 
ugotovitve predstaviti tuji znanstveni javnosti, na pot v tujino (kjer
tovrstnih jezikovnih 
omejitev pač nimajo)?

3. Verjetno je že res, da lahko tisti, ki slovenščine ne znajo, svoje
prispevke predstavijo v 
kakšnem drugem jeziku. Pod "v kakšnem drugem jeziku" pa se bržkone skriva
angleščina, 
ker si na splošnojezikoslovni konferenci v Sloveniji težko predstavljam
referat v 
madžarščini, norveščini ali v jeziku hindi. Vendar pa so s tem tuji
udeleženci postavljeni v 
neenakopraven položaj: medtem ko Slovenci lahko razumejo vse referate in
diskusijo, 
lahko tuji predavatelji razumejo samo referate v angleščini. Pomembno je
tudi izpostaviti, 
da za tuje predavatelje angleščina ponavadi ni njihov materni jezik, tako
kot to velja tudi 
za predavatelje iz Slovenije. Bi se morda vi udeležili splošnojezikoslovne
konference v 
Izraelu, kjer bi večina govorcev govorila v hebrejščini, vi pa bi svoj
prispevek predstavili v 
slovenščini ali angleščini? Dvomim. (Si organizatorji konference želijo
udeležencev iz 
tujine? Nedvomno.)

4. Težko si predstavljem, kako bi lahko slovenski govorci na konferenci
pomagali tujim 
govorcem. Morda s sočasnimi, hitrimi prevodi? Če je tako, bi bili tuji
govorci popolnoma 
odvisni od natančnosti prevoda slovenskih govorcev in njihove dobre volje.
Kar pa tuje 
govorce spet potiska v drugorazredni položaj. Drugorazredni položaj pa
obratno korelira z 
željo po sodelovanju (na takih slovenskih konferencah) v prihodnosti.

5. Seveda obstajajo prevajalci in tolmači. Vendar tu obstrajata vsaj dva
zadržka. Prvič, 
sočasno prevajanje je zelo drago in predstavlja ogromen dodatni strošek. Sam
se tako še 
nikoli nisem udeležil znanstvene konference s prevajanjem, čeprav se jih
udeležim vsaj 
kakšnih 5 do 10 letno. Drugič, sočasno prevajanje/tolmačenje znanstvenega
diskurza je 
precej zahteven, morda celo nedosegljiv cilj. Tu ne gre le za terminologijo,
temveč tudi za 
samo strukturo te zvrsti. Če torej povzamem: prevajanje je čudovita ideja,
ki pa je v praksi 
takorekoč neizvedljiva.

6. Znanstvene konference so namenjene zelo ozkemu krogu udeležencev in
nikakor ne 
širši javnosti. Veliko pomembnejša za status slovenščine je raba tega jezika
drugje v 
javnosti, npr. v medijih ali v politiki. Slovenščina tako na svojem statusu
nikakor ne 
izgublja. To pa zato, ker slovenščina nikoli ni bila lingua franca znanosti.

7. Slovenščina ima trenutno največ govorcev v vsej svoji zgodovini. Je tudi
državni jezik 
Slovenije in uradni jezik Slovenije in Evropske zveze. Še nikoli v zgodovini
slovenščina ni 
imela prestižnejšega položaja! Zato ne razumem, kako "bo situacija kmalu
takšna, kot je 
bila do nekako 19. stoletja oziroma pred letom 1919".  (Kaj pa leta 1920 ali
1990?) 
Tovrstni strahovi so popolnoma iracionalni in nimajo nič z resno strokovno
argumentacijo.

8. To, da imajo študentje angleščino za večvredno od slovenščine, je čisto
ločeno 
vprašanje in s temo pisma, ki je raba angleščine na mednarodnih
(splošnojezikovnih) 
konferencah v Sloveniji, nima nikakršne zveze. Z drugimi besedami: če
Maruško Agrež 
prav razumem, imajo študentje (vsaj deloma) raje angleščino prav zaradi
njene rabe na 
znanstvenih konferencah? To zelo težko verjamem. 

Naj ponovim: izbira angleščine je izrazito pragmatična (mednarodna udeležba,
več 
udeležencev, večja odmevnost konference) in nima ničesar s prestižem. Še en
dokaz za to 
je tudi oglaševanje za konferenco, ki je bilo na SlovLitu v slovenščini, saj
je namenjeno 
slovenski jezikoslovni javnosti. Če bi bila angleščina res večvredna, se
organizatorji ne bi 
trudili s (prevodom v) slovenščino. To kar Maruška Agrež pričakuje, je
pravzaprav čisto 
nekaj drugega: ker je slovenščina najprestižnejši jezik v Sloveniji, se tudi
na mednarodnih 
znanstvenih konferencah drugi jeziki ne smejo uporabljati. Če je tako, bo
situacija v 
znanosti "kmalu takšna, kot je bila do nekako 19. stoletja".

Lep pozdrav,
Peter Jurgec

_______________________________________________
SlovLit mailing list
http://mailman.ijs.si/mailman/listinfo/slovlit
Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na
naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format -->
Encoding --> Central European (ISO). Arhiv objav je na
http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/