[SlovLit] =?UTF-8?Q?Sloven=C5=A1=C4=8Dina na mednarodnih znanstvenih konferencah v Sloveniji= ?=

Sre Feb 3 20:58:39 CET 2010

Draga SlovLitovljani,

tole sporočilo je odgovor Maruški Agrež, ki v svojem pismu 30. januarja 2010 nasprotuje 
angleščini kot delovnemu jeziku konference Zapletenost besedilnega pomena.

Njeno nasprotovanje temelji na naslednjih argumentih:

1. Tema konference ni strogo anglistična.
2. Konferenca bo potekala v Sloveniji.
3. "Tistim, ki ne znajo slovensko, [je] vedno omogočeno, da svoje prispevke predstavijo v 
kakšnem drugem jeziku."
4. Kar se tiče jezika diskusije, da (i) "bo tam gotovo nekaj ljudi", ki razumejo slovensko in 
bi ti "gotovo lahko ostalim udeležencem pomagali, da bi lahko tudi oni sledili in aktivno 
sodelovali".
5. Sicer pa da obstajajo tudi prevajalci in tolmači.
6. Organiziranje konferenc v angleščini (in tudi sicer raba angleščine v znanosti) pomeni 
"izrivanje slovenščine iz javnega življenja in korak nazaj".
7. "Če bo šlo tako naprej, bo situacija kmalu takšna, kot je bila do nekako 19. stoletja 
oziroma pred letom 1919." Slovenščino bo izpodrivala "večvredna angleščina". 
8. Kot študentka anglistka vidi, koliko "slovenskih študentov v angleščini dejansko vidi 
nadjezik". 

Pa si poglejmo te argumente nekoliko pobliže.

1. Omenjena konferenca vsekakor ni anglistična. Vendar pa iz tega še ne sledi, da mora 
biti delovni jezik slovenščina. Z drugimi besedami, tudi če bi bila tema anglistična, ni 
nujno, da bi potekala v angleščini. Povsem lahko si zamislim anglistično strokovno 
konferenco, namenjeno npr. učiteljem anglistike v Sloveniji, kjer bi bil delovni jezik 
konference slovenščina. Podobno bi sinološka konferenca (npr. tale: http://www.uni-
aas.si/1st-international-conference-on-specific-topics-in-chinese-studies) za delovni 
jezik imela kak drug jezik in ne nujno kitajščine. Razlog za angleščino je, da je ta 
konferenca mednarodna, kar pomeni, da organizatorji pričakujejo tudi udeležence, ki 
sploh ne znajo slovenščine. Trenutna lingua franca v splošnem jezikoslovju je pač 
angleščina, zato je tudi ta konferenca v angleščini. Mednarodna odprtost konference ne 
pomeni le, da bodo lahko na njej svoje ugotovitve predstavili negovorci slovenščine, 
ampak tudi, da bodo ugotovitve slovenskih znanstvenikov tako dosegle mednarodni 
prostor. Teme referatov pa se nanašajo na splošnojezikoslovne teme in ne nujno/sploh na 
slovenščino. 

2. Maruška Agrež pričakuje, da so konference v Sloveniji lahko le v slovenščini (razen če ne 
obravnavajo posameznega tujega jezika). Če je tako, potem se tujcem, ki ne znajo 
slovenščine, že po definiciji ni smiselno udeleževati konferenc v Sloveniji. To velja, četudi 
tema konference sploh ni slovenistična ali jezikoslovna ali humanistična. Z drugimi 
besedami, Slovenci naj v Sloveniji prirerajo samo konference, ki se jih lahko udeležijo 
samo tisti, ki znajo slovensko. To torej pomeni, da morajo Slovenci, če želijo svoje 
ugotovitve predstaviti tuji znanstveni javnosti, na pot v tujino (kjer tovrstnih jezikovnih 
omejitev pač nimajo)?

3. Verjetno je že res, da lahko tisti, ki slovenščine ne znajo, svoje prispevke predstavijo v 
kakšnem drugem jeziku. Pod "v kakšnem drugem jeziku" pa se bržkone skriva angleščina, 
ker si na splošnojezikoslovni konferenci v Sloveniji težko predstavljam referat v 
madžarščini, norveščini ali v jeziku hindi. Vendar pa so s tem tuji udeleženci postavljeni v 
neenakopraven položaj: medtem ko Slovenci lahko razumejo vse referate in diskusijo, 
lahko tuji predavatelji razumejo samo referate v angleščini. Pomembno je tudi izpostaviti, 
da za tuje predavatelje angleščina ponavadi ni njihov materni jezik, tako kot to velja tudi 
za predavatelje iz Slovenije. Bi se morda vi udeležili splošnojezikoslovne konference v 
Izraelu, kjer bi večina govorcev govorila v hebrejščini, vi pa bi svoj prispevek predstavili v 
slovenščini ali angleščini? Dvomim. (Si organizatorji konference želijo udeležencev iz 
tujine? Nedvomno.)

4. Težko si predstavljem, kako bi lahko slovenski govorci na konferenci pomagali tujim 
govorcem. Morda s sočasnimi, hitrimi prevodi? Če je tako, bi bili tuji govorci popolnoma 
odvisni od natančnosti prevoda slovenskih govorcev in njihove dobre volje. Kar pa tuje 
govorce spet potiska v drugorazredni položaj. Drugorazredni položaj pa obratno korelira z 
željo po sodelovanju (na takih slovenskih konferencah) v prihodnosti.

5. Seveda obstajajo prevajalci in tolmači. Vendar tu obstrajata vsaj dva zadržka. Prvič, 
sočasno prevajanje je zelo drago in predstavlja ogromen dodatni strošek. Sam se tako še 
nikoli nisem udeležil znanstvene konference s prevajanjem, čeprav se jih udeležim vsaj 
kakšnih 5 do 10 letno. Drugič, sočasno prevajanje/tolmačenje znanstvenega diskurza je 
precej zahteven, morda celo nedosegljiv cilj. Tu ne gre le za terminologijo, temveč tudi za 
samo strukturo te zvrsti. Če torej povzamem: prevajanje je čudovita ideja, ki pa je v praksi 
takorekoč neizvedljiva.

6. Znanstvene konference so namenjene zelo ozkemu krogu udeležencev in nikakor ne 
širši javnosti. Veliko pomembnejša za status slovenščine je raba tega jezika drugje v 
javnosti, npr. v medijih ali v politiki. Slovenščina tako na svojem statusu nikakor ne 
izgublja. To pa zato, ker slovenščina nikoli ni bila lingua franca znanosti.

7. Slovenščina ima trenutno največ govorcev v vsej svoji zgodovini. Je tudi državni jezik 
Slovenije in uradni jezik Slovenije in Evropske zveze. Še nikoli v zgodovini slovenščina ni 
imela prestižnejšega položaja! Zato ne razumem, kako "bo situacija kmalu takšna, kot je 
bila do nekako 19. stoletja oziroma pred letom 1919".  (Kaj pa leta 1920 ali 1990?) 
Tovrstni strahovi so popolnoma iracionalni in nimajo nič z resno strokovno argumentacijo.

8. To, da imajo študentje angleščino za večvredno od slovenščine, je čisto ločeno 
vprašanje in s temo pisma, ki je raba angleščine na mednarodnih (splošnojezikovnih) 
konferencah v Sloveniji, nima nikakršne zveze. Z drugimi besedami: če Maruško Agrež 
prav razumem, imajo študentje (vsaj deloma) raje angleščino prav zaradi njene rabe na 
znanstvenih konferencah? To zelo težko verjamem. 

Naj ponovim: izbira angleščine je izrazito pragmatična (mednarodna udeležba, več 
udeležencev, večja odmevnost konference) in nima ničesar s prestižem. Še en dokaz za to 
je tudi oglaševanje za konferenco, ki je bilo na SlovLitu v slovenščini, saj je namenjeno 
slovenski jezikoslovni javnosti. Če bi bila angleščina res večvredna, se organizatorji ne bi 
trudili s (prevodom v) slovenščino. To kar Maruška Agrež pričakuje, je pravzaprav čisto 
nekaj drugega: ker je slovenščina najprestižnejši jezik v Sloveniji, se tudi na mednarodnih 
znanstvenih konferencah drugi jeziki ne smejo uporabljati. Če je tako, bo situacija v 
znanosti "kmalu takšna, kot je bila do nekako 19. stoletja".

Lep pozdrav,
Peter Jurgec