[SlovLit] Med politiko in stvarnostjo

[Miran Hladnik, arnes]

From: "Osolnik, Vladimir" <Vladimir.Osolnik na ff.uni-lj.si>
Sent: Wednesday, October 28, 2009 4:49 PM
Subject: Mednarodni znanstveni simpozij Med 
politiko in stvarnostjo: Jezikovna situacija v novonastalih državah 
bivše Jugoslavije 

Prejšnji teden se je v Zbornični dvorani Univerze v Ljubljani in nato v 
Dvorani rektorjev zbralo več uglednih slavistov, jezikoslovcev iz 
vseh držav nekdanje SFR Jugoslavije, na mednarodnem znanstvenem 
simpoziju pod naslovom Prvo ljubljansko slavistično srečanje Med 
politiko in stvarnostjo: Jezikovna situacija v novonastalih državah 
bivše Jugoslavije od 1991 do danes, ki so ga v imenu Oddelka za slavistiko pripravile 
marljive kolegice in kolegi študijske smeri Hrvaški srbski in makedonski 
jezik s književnostmi, natančneje s Katedre za hrvaški in srbski jezik pod 
mentorstvom vodje Katedre, red. prof. dr. Vesne Požgaj Hadži. Po 
večletnih prizadevanjih so se na tem simpoziju, ki kot prvi uvaja 
načrtovana redna  mednarodna periodična znanstvena jesenska 
srečanja slavistov v Ljubljani, zbrali ak. Ranko Bugarski in Julijana 
Vučo iz Srbije, dr. Marina Katnić Bakaršić iz Bosne in Hercegovine, 
dr. Damir Horga, Mirjana Benjak, Jagoda Granić, Ivo Pranjković, 
Tomislav Čužić in Vesna Mildner  iz Hrvaške, dr. Aleksandra Djurkova 
iz Makedonije, dr. Igor Lakić iz Črne gore, dr. Ada Vidović Muha, 
Vesna Požgaj , Vesna Mikolič, Vojko Gorjanc, Tatjana Balažic Bulc, 
Neva Čebron, Monika Kalin Golob, Ina Ferbežar, Vlado Miheljak, 
Niko Jež, predstojnik Oddelka za slavistiko, in Andrej Černe, prodekan 
Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ter mnogi drugi. Razpravljali 
so o aktualni in zanimivi temi, ki je v prostorih Univerze v Ljubljani kot 
prva razgrnila večletna znanstvena in politična razpletanja zgodovinsko 
pogojene jezikovne problematike na nemirnem južnoslovanskem 
področju in pokazala, da se oblikovanje nacionalnih jezikov pri južnih 
Slovanih oz. v njihovih novonastalih državah sooča s številnimi 
odprtimi in zahtevnimi vprašanji, v katerih politika zase še vedno 
zahteva vodilno vlogo.Nastopajoči, med njimi večina aktivno 
udeleženih v znanstvenih obravnavah ustavnih, teoretičnih in 
praktičnih lingvističnih vprašanj, izvirajočih iz bifurkacijskih jezikovnih 
procesov po nastalem razkrajanju skupnega srbohrvaškega/
hrvaškosrbskega jezika (Zagreb 1892, Ivan Broz  - 1992, Dalibor 
Brozović), so s svojimi poglobljenimi in  argumentiranimi spoznanji 
komunicirali v konstruktivnem kritičnem in analitičnem diskurzu, ki je 
na treh tematsko zaokroženih okroglih mizah o nacionalnih jezikih 
(moderator Vesna Požgaj Hadži), jezikih nacionalnih, jezikovnih in 
drugih manjšin (moderator Vojko Gorjanc) ter jezikih tujerodnih 
jezikovnih neavtotonih skupnosti (moderator Tajana Balažic Bulc) 
v državah nekdanje Jugoslavije postregel s številnimi konkretnimi 
podatki, pobudami in tudi kritičnimi pogledi na politično in jezikovno 
stvarnost, na nekatere nove jezikovne priročnike, slovnice, pravopise 
in študijske programe, oz. v njih zapisane posamezne strokovne 
rešitve, kar vse je razvidno iz obsežnega (316 strani) in preglednega, 
vzorno urejenega zbornika omenjenih predavanj (uredili V. Požgaj 
Hadži, T. Balažic Bulc, Vojko Gorjanc), ki je izšel na dan otvoritve 
tega koristnega in odmevnega simpozija.

Simpozij, ki so ga na otvoritvi pozdravili visoki predstavniki udeleženih 
držav oz. njihovi veleposlaniki v Republiki Sloveniji, predstavniki 
Ministrstva za visoko šolstvo, Univerze v Ljubljani in Filozofske 
fakultete,  so omogočili Ministrstvo za visoko šolstvo in znanost, 
Filozofska fakulteta in Oddelek za slavistiko ter njegovi člani, 
predvsem že omenjeni jezikoslovci s katedre za hrvaški in srbski 
jezik pod vodstvom Vesne Požgaj Hadži, in Oddelek za prevajalstvo, 
pod vodstvom predstojnika dr. Vojka Gorjanca.