[SlovLit] Dominik Smlole in Janko Kersnik med klasiki -- Spisi o govoru -- RE: Zemeljski elementi

[Miran Hladnik, Siol]

From: "Zalozba ZRC" <zalozba na zrc-sazu.si>
Sent: Friday, October 09, 2009 11:39 AM
Subject: vabilo na predstavitev novih knjig

Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU in
Založba ZRC Vas vljudno vabita na predstavitev novih knjig iz zbirke 
ZBRANA DELA SLOVENSKIH PESNIKOV IN PISATELJEV:

Dominik Smole, ZBRANO DELO, 2. knjiga, Dramski spisi I, Antigona,
uredil in opombe napisal Goran Schmidt.

Dominik Smole, ZBRANO DELO, 3. knjiga, Dramski spisi II, Krst pri Savici,
uredil in opombe napisal Goran Schmidt.

Gregor Kocijan, JANKO KERSNIK, Monografija.

Predstavitev bo v sredo, 14. oktobra 2009, ob 11. uri v Veliki dvorani SAZU  v 
Ljubljani, Novi trg 3, I. nadstropje.

Prijazno vabljeni!
Za Inštitut dr. Darko Dolinar, za Založbo dr. Vojislav Likar

===

From: "Avsenik, Maja" <Maja.Avsenik na ff.uni-lj.si>
Sent: Friday, October 09, 2009 12:40 PM
Subject: Na B. P. Spisi o govoru

Na Besedni postaji tokrat knjiga Znanstvene založbe Filozofske 
fakultete Univerze v Ljubljani SPISI O GOVORU (Razprave FF, 2008), 
V ČETRTEK, 15. oktobra 2009 ob 11h.

Spisi o govoru so samosvoj humanistični impulz za razširjeno 
raziskovanje govora v slovenskem kulturnem prostoru. Avtorjem, 
ki se govora lotevajo z različnih jezikoslovnih vidikov, se v tej 
kompilaciji pridružujejo filozofi, teolog, zgodovinar, dva sociologa, 
novinar, psiholog in dva pesnika. Knjiga je namenjena tako strokovnemu 
bralstvu kot široki intelektualni publiki, predvsem pa študentom 
humanistike in družboslovja, ki bodo v njej brali dostopno formulirano 
pisanje o govoru kot hkrati razlikovalni in družitveni prvini človečnosti.
O knjigi se bodo pogovarjali urednik dr. Primož Vitez, dr. Barbara Pihler, 
dr. Marko Stabej in dr. Marko Uršič. Vabljeni !

Knjigarna Filozofske fakultete na Aškerčevi 2 v Ljubljani, 
http://www.ff.uni-lj.si/fakulteta/ZalozbaInKnjigarna/knjigarna/ 

===

From: "Jure Zupan" <jure.zupan na ki.si>
Sent: Thursday, October 08, 2009 4:18 PM
Subject: RE: [SlovLit] Povpraševanje in ponudba

Kolikor vem, so imeli stari Grki štiri 'elemente': zemljo, zrak, 
vodo in ogenj.

Če ste na področju kemije, potem se točno ve, kaj je element, 
in to ni nobeden od štirih grških.

Če pa jemljete besedo element v pomenu 'osnovni sestavni del', 
pa so to lahko kakršni koli predmeti ali 'deli', četudi se dajo z 
določenim postopkom razstaviti na manjše delce. Npr. kuhinjski 
'element' -omarica, lahko mirno razsekate s sekiro na trske, ki jih 
je možno s sežigom, v skladu z grškim pojmovanjem, pretvoriti v 
'zemljo' (pepel), ogenj in zrak (dim).

Ali si s tem lahko, koaj pomagate? 

Lp  jure

---

From: "Tanja" <tanja.tomsic na guest.arnes.si>
To: "SLOVLIT" <slovlit na ijs.si>
Sent: Friday, October 09, 2009 7:18 PM
Subject: RE: [SlovLit] Povpraševanje in ponudba

Verjamem, da je mimobežna slišnost o dandanašnjih pogledih na svet skozi oči
ezoterike in mnogih drugih filozofij za mladostnike dovolj zavajajoča, da
odreagirajo s tako asociacijo.

Našla pa sem še eno, dovolj natančno in neizpodbitno razlago, ki lahko
potrjuje obstoj navedene nadpomenke:

Platonska idealna geometrijska telesa

Pet pravilnih poliedrov - sestavljeni so iz enakostraničnih trikotnikov,
kvadratov in peterokotnikov:
tetraeder (iz 4 trikotnikov),
heksaeder (tj. kocka, iz 6 kvadratov),
oktaeder (iz 8 trikotnikov),
dodekaeder (iz 12 peterokotnikov),
ikozaeder (iz 20 trikotnikov).

Matematiki so dokazali, da je takšnih, "konveksno" pravilnih poliedrov samo pet.
Platon v kozmološkem dialogu Timaj, ki je bil v renesansi zelo bran in
cenjen, piše o petih pravilnih poliedrih kot prvotnih (in s tem tudi
idealnih) geometrijskih telesih, iz katerih so sestavljeni štirje zemeljski
elementi in eter: zemlja iz kock, voda iz ikozaedrov, zrak iz oktaedrov,
ogenj iz tetraedrov (intuitivno načelo teh povezav je njihova "ostrina",
"stabilnost", "tekočnost" ipd.) - eter, nebesni "peti element" pa je
sestavljen iz dodekaedrov (dvanajst zodiakalnih znamenj in, nota bene, v
peterokotniku je "skrit" zlati rez!). Platon o petem poliedru pravi: 

>Bog ga je uporabil za vesolje, ko ga je krasil s podobami< (Timaj, 55c). Seveda pa
je najbolj idealno geometrijsko telo krogla, sfera, oblika samega neba.
>Vse te oblike [poliedre] si moramo zamisliti tako majhne, da zaradi njihove
majhnosti ne vidimo nobenega posamičnega dela njihovega rodu - vidijo pa se
njihove mase, ko se jih mnogo združi. Kar se tiče sorazmernosti, ki so
povezane z njihovo mnoštvenostjo, gibanji in drugimi zmožnostmi, moramo
misliti, da je bog [demiurg] vse te oblike - v kolikor je pač narava
nujnosti prostovoljno popustila prepričevanju - v vseh ozirih natančno
dovršil in ubrano spojil v skladu s sorazmerjem.< (Timaj, 56bc, prev. G.
Kocijančič) [...] Želim veliko sreče!

Tanja Tomšič, prof.

---

From: <aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si>
Sent: Friday, October 09, 2009 5:16 PM
Subject: Re: Zemeljski elementi

Učiteljica je bila pravična: tvoj odgovor je bil intuitivno 
pravilen, ampak nearguemntiran; za dober argument dobiš celo točko.
a) če misliš, da je tvora kategorizacija (zemeljski elementi so 
zemlja, voda, zrak) znanstvena, si točko zgubil, ampak pri kemiji,
b) če misliš, da je ta kategorizacija Empedoklova, si točko zgubil, 
ampak pri zgodovini filozofije,
c) če pa meniš, da ljudje v vsakdadnji situacji zemljo oz. svet res 
dojemamo kot vodo, zrak, zemljo, imaš prav.
Ne vem pa, če velja, da smo ti prišepnili.