[SlovLit] Izobraževalni seminar -- Reading Authors -- Glavanova v češčini

[Miran Hladnik, Siol]

From: "Pirih-Svetina, Nataša" <Natasa.Pirih-Svetina na ff.uni-lj.si>
Sent: Wednesday, June 10, 2009 1:18 PM
Subject: Izobraževalni seminar

Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko FF UL 
vabi na tradicionalni junijski izobraževalni seminar. Seminar bo potekal v 
sredo, 24. 6. 2009 od 10.00 dalje v predavalnici R 1A v prizidku FF, tik pred 
začetkom poletnih prireditev: 45. Seminarja slovenskega jezika, literature in 
kulture, 28. Poletne šole slovenskega jezika in 4. Mladinske šole. 

Program izobraževalnega seminarja: 9.30-10.00 Dobrodošlica in pozdrav 
udeležencev ob kavi, Seminarska kavarna (pritličje FF, pred. 13);(pred. R 1A) 
10.00-11.00 Peter Svetina: Sinji in malo manj sinji galebi: slovenska književnost 
v družbenem kontekstu, 11.00-12.00 Urška Krevs Birk: Slovensko nemška 
kontrastiva - predavanje, 12.10-13.40 delavnica v dveh skupinah: SKUPINA A: 
Tatjana Balažic Bulc: Kontrastivni pristop danes (na primeru slovenščine in 
hrvaščine) (rač. učilnica 04) SKUPINA B: Urška Krevs Birk: Slovensko nemška 
kontrastiva - vaje (pred. R-1A), 13.40-15.00 Odmor, 15.00-16.00 Delavnica 
ob novem učbeniku za učenje slovenščine Slovenska beseda v živo 3, 
16.00-16.30 Predstavitve novosti, projektov in publikacij Centra za slovenščino. 
Zaradi zgodnjega začetka poletnih prireditev in državnega praznika bo izobraževalni 
seminar tokrat izjemoma trajal samo en dan.

Kotizacije ni. Vabljeni.
Vse o poletnih prireditvah na http://www.centerslo.net

===

From: "Rott, Zala" <Zala.Rott na ff.uni-lj.si>
Sent: Wednesday, June 10, 2009 3:43 PM
Subject: Vabilo: Beremo življenja avtorjev, 19.-20.6. (ponovno)

Oddelek za klasično filologijo in Društvo za antične in humanistične študije v sklopu 
mednarodnega projekta Seminari sulla continuita dell'antico prirejata enoinpoldnevni 
seminar z naslovom Beremo življenja avtorjev (Reading Authors' Lives). Na njem 
bodo sodelovali predavatelji iz Italije, Velike Britanije, Slovenije in Švice, potekal pa 
bo v petek, 19. 6., popoldne v Mestnem muzeju in v soboto, 20. 6., na Filozofski fakulteti, 
predavalnica 4. Program: http://www2.units.it/musacamena/seminario09.php

===

From: "Andrej Šurla" <andrej.surla na gmail.com>
To: <slovlit na ijs.si>
Sent: Wednesday, June 10, 2009 9:58 AM
Subject: Praška predstavitev češkega prevoda romana "Noč v Evropi" Polone Glavan

Med 14. in 17. majem je že tako pestro kulturno dogajanje v češki prestolnici 
obogatil še mednarodni knjižni velesejem >Svět knihy Praha 2009<, z zanimivo 
in s češkim predsedovanjem Evropski uniji navdahnjeno temo >27 ze 27 / Evropa 
v literatuře - literatura v Evropě" ("27 iz 27 / Evropa v literaturi - literatura v 
Evropi"). Praški sejem je sicer morda res predvsem morje za utrjevanje ali 
vzpostavljanje poslovno-založniških stikov, a na svojem obrežju ponuja tudi 
obilico zelo prijaznih pristanišč za mirnejše srečevanje knjig in njihovih 
avtorjev s ciljno publiko. Po celem mestu (neverjetno, koliko večjih in manjših 
literarnih kavarn se stiska po ulicah Kafkovega, Machovega in Havlovega 
rojstnega mesta!) so se tako odvijala številna literarna branja in pogovori. 
Povsem slovensko obarvano je v svoji kavarni pod 15. številko Šafaříkove ulice 
(do katere je mogoče, kar je najbrž zgolj slučajnost, priti po . Ljubljanski ulici) 
pripravila založba FRA, posvečeno pa je bilo predstavitvi češkega prevoda 
romana >Noč v Evropi< Polone Glavan. Osrednja osebnost večera je bila seveda 
pisateljica, pogovor z njo pa je vodil sam prevajalec, sicer tudi gonilna sila 
mlade pardubiške univerzitetne slovenistike, Aleš Kozár. Zelo doživeto, skoraj 
gledališko interpretativno - s čimer sta si na koncu prislužila tudi glasne pohvale 
publike - sta prebrala kar nekaj odlomkov romana (gospa Polona seveda v 
slovenščini, Aleš pa v prevodu), branje pa prepletla z zanimivim pogovorom 
o fenomenu popotniške literature, avtoričini motivaciji za pisanje (v primeru 
konkretnega dela za pisanje zgodbe, katere osrednji junaki prihajajo tudi iz 
neslovenskega okolja) in o tem, kaj združuje današnje stanovalce globalne 
vasi. Glede slednjega gospa pisateljica meni, da je nacionalno identifikacijo 
vsaj znotraj Evrope, ki je tudi prostorski okvir predstavljene knjige, v veliki 
meri že zamenjal občutek generacijske pripadnosti. Pogovor s publiko, ki je 
sledil, se je dotaknil najrazličnejših reči. Češki del poslušalstva je med drugim 
(zaradi že omenjene živahnosti branja, ki je bila za večino menda prav osvežujoče 
presenetljiva) zanimalo, ali vsi slovenski literati svoje javne predstavitve izvajajo 
tako doživeto. Bolj vsebinsko je bilo vprašanje o izvorih dinamike samega 
pisateljičinega literarnega izraza, ob katerem je pisateljica razkrila, da se pri 
ustvarjanju zelo osredotoča na zvočno podobo zapisanih besed in stavkov. S svoje 
perspektive je lastno zavezanost istemu načelu potrdil tudi prevajalec, ki je bil s 
strani dvojezičnih poslušalcev deležen tudi posebne pohvale za mojstrsko prelitje 
pogovornih elementov izvirnika v češčino.

Večer je bil nadvse prijeten, publika (ki je sicer - tudi zaradi nekoliko nerodne 
umestitve dogodka v sredino prvega vala univerzitetnih izpitov - ni bilo več kot za 
dober ducat duš, a vendarle dovolj, da smo prostor kar lepo napolnili) je uživala 
v poslušanju; njen češki del je svoje literarno obzorje razširil s primerom sveže in 
komunikativne mlade slovenske literarne govorice; zadovoljen pa je bil na koncu 
koncev tudi kuža, ki je zleknjen pod najbližjo mizo opazoval človeško zamaknjenost 
v njemu najbrž ne prav razumljiv tok besed. Proti koncu nastopa se je v kavarni 
pojavila tudi radijska novinarka in z obema protagonistoma kasneje, ko smo ostali 
okušali dobrote moravskih vinarjev in sklepali nova praška znanstva, posnela krajši 
intervju. Tako lahko upamo, da bo tudi ta dogodek, čeprav ni bil oglaševan z velikim 
zvonom, prispeval k utrjevanju zanimanja Pražanov za slovensko literaturo, kulturo 
in nenazadnje sam jezik. 

Če ne prej, se bo naslednja večja predstavitev slovenske literarne ustvarjalnosti zgodila 
jeseni, ko bosta v tukajšnji Slovanski knjižnici predstavljena zbornik lanskoletne 
mednarodne univerzitetne konference o Zofki Kveder in izvrstna antologija slovenske 
lirike zadnjih štiridesetih let >Krajiny ze slovy<, ki sta jo pripravila pokojni František 
Benhart in eden junakov v tem prispevku orisanega dogodka, Aleš Kozár.
 
Lep pozdrav iz Prage, Andrej