[SlovLit] Koprska slovenistika v Trstu

[vladka.tucovic na guest.arnes.si]

Kot je razvidno iz vsakoletnih slovlitovskih objav z vseh 
slovenisticnih logov, maj ni le mesec ljubezni, temvec tudi 
celodnevnih izletov, ki jim po solsko recemo ekskurzije. Ze 
tradicionalno v zacetku maja smo se tudi letos s studenti na 
koprskem Oddelku za slovenistiko Fakultete za humanisticne studije 
Univerze na Primorskem v sredo, 6. maja 2009, odpravili k Slovencem 
izven drzavnih meja in na sosednje univerzitetne slovenistike in 
slavistike. Pred dvema letoma smo obiskali zagrebsko filozofsko 
fakulteto in slovenska kulturna drustva v Zagrebu, na Reki in v 
Pulju, lani smo se odpeljali na celovsko in grasko univerzo ter v 
Ziljsko dolino in Sele, letos pa smo zavili za vogal, ki mu recemo 
Ankaranski polotok. 

Sicer po kopnem smo se podali namrec na drugo stran Trzaskega 
zaliva – v Trst. Zamisel za obisk tavcarjansko-cankarjanskih »pljuc 
slovenskega naroda« je nastala v okviru predmeta Knjizevni stiki med 
Alpami in Jadranom. Kam torej, ce ne v mesto, ki se nam ob burji v 
Kopru prikazuje, kot da pred in pod zasnezenimi Alpami in vse bolj 
zelenim Krasom vstaja iz Jadranskega morja? 

Osrednji dogodek, okoli katerega smo osredinili nase celodnevno 
dihanje trzaskega zraka, je bil popoldanski pogovor leipziskega 
komparativista in slavista Mattea Colombija s trzaskim pisateljem 
Markom Sosicem, avtorjem romana Tito, amor mijo (2005), o slovenski 
stvarnosti na Trzaskem v 60. letih 20. st., in nemskim pisateljem 
Kevinom Vennemanom, avtorjem romana Mara Kogoj (2007), o slovensko-
nemskem sobivanju na avstrijskem Koroskem, ki je pod naslovom 
Literarno prikazovanje zgodovine potekal na trzaski filozofski 
fakulteti. Tam nas je najprej prijazno sprejel predstojnik katedre 
za slovenski jezik in knjizevnost, literarni zgodovinar, esejist in 
prevajalec dr. Miran Kosuta.

Uvod v trzaski dan je predstavljalo zgodnje jutro v Narodni in 
studijski knjiznici, kjer nas je ravnatelj knjiznice, zgodovinar dr. 
Milan Pahor, uvedel v problematiko Slovencev v Italiji in nas skrbno 
seznanil z zgodovino in pomenom osrednje slovenske knjiznice v 
Italiji. Literarna pot se je nadaljevala v zalozbo Mladika; po 
zaslugi nase zamejske studentke, Vide Forcic, smo se seznanili z 
zgodovino delovanja ene od slovenskih zalozb v Trstu, ki nam jo je 
predstavila urednica Nadja Roncelj. 

Zgodnje popoldne je zapolnil sprehod po ozjem mestnem srediscu s 
poudarki na slovenski prisotnosti v Trstu pod vodstvom Marte Ivasic, 
profesorice zgodovine in filozofije z Drzavnega znanstvenega liceja 
s slovenskim ucnim jezikom France Preseren. Ogledali smo si Narodni 
dom, se sprehodili cez Rusi most, se povzpeli do stolnice sv. Justa, 
mimo Bonomove in Zoisove palace na Veliki trg.

Po vecernem prigrizku se dan se ni zakljucil. Ze v mraku smo z dr. 
Borutom Klabjanom, zgodovinarjem z Oddelka za zgodovino koprske 
Fakultete za humanisticne studije, prispeli na bazovisko gmajno in 
prisluhnili razlagi o boju in zrtvah za slovenske pravice v casu 
fasizma.

Vsem gostiteljem v Trstu se za gostoljubje in prijaznost iskreno 
zahvaljujemo. Trzaska ekskurzija se je zacela in koncala z eno 
mislijo: da so tovrstni obiski cez mejo, ki je fizicno ni vec, 
prispevek k podiranju meja, ki mogoce se zmeraj obstajajo v glavah. 
Zelimo si, da bi jih bilo cim manj.