[SlovLit] Trubar - Preseren - Cankar

[Zoran ARNES]

Ko sem se ze resno bal, da ob "neskoncno lahkem pametnjakovstvu gospoda 
Mirana" sploh ne bo nobenega polemicnega odziva (menec, da je Trubarjev 
revolucionarni duh ze povsem zamrl in da dandanasnji nihce ne bi rad 
posnemal njegovega stanovskega kolege Petra Kupljenika, ki je zaradi 
"verbalnega delikta" po 133. clenu KZ koncal na grmadi na Roznem trgu sredi 
vecnega mesta), se je oglasila gospa Ivanka in zapisala same neskoncno 
tehtne in tezke modrosti. Naj se ji pridruzim.
"Trubar je bil prvi, Preseren najvecji, Cankar pa najpomembnejsi," je 
modrovala moja pokojna gimnazijska uciteljica slovenscine, pri cemer je 
seveda zamolcala, da je imel prvi kar tri zene, da je bil drugi skoraj 
pedofil in da ni umrl zaradi vodenice, pac pa so mu razpadla jetra, ter da 
se je tretjemu v dneh pred smrtjo pojavljal delirium tremens. Trubar, 
Preseren in Cankar - trije veleumi in vendarle tudi povsem "cloveski" 
ljudje, krvavi pod kozo, z vsemi napakami in slabostmi. Za casa zivljenja 
preganjani ali zanicevani, izobceni, v stalnem sporu s socasno oblastjo in 
represivnimi organi drzave. Po smrti pa seveda povelicanje in dandanasnji 
tri najpomembnejse ikone slovenskega obcestva.
Ce poenostavim in malo posplosim, je potekal postopek kanonizacije (beri: 
beatifikacije) priblizno takole: najprej ignoriranje, potem cenzuriranje, za 
njim modificiranje in nazadnje glorificiranje. V kratki zgodovini (seveda ne 
VKPb) dvajsetega stoletja jih je vsakokratna oblast znala izkoristiti in 
uporabiti za svoje, pogosto precej pritlehne cilje. Ampak njihova 
literatura, nastala tudi na podlagi bridkih osebnih izkusenj in razocaranj, 
govori mimo oblasti, neposredno danasnjemu bralcu. "Sem videl, de svoj coln 
po sapi srece, komur sovrazna je, zastojn obraca, kak veter nje nasproti 
temu vlece, kogar v zibeli vid'la je beraca; de le petica da ime slovece, de 
clovek toliko velja, kar placa. Sem videl cislati le to med nami, kar um 
slepi z goljfijami, lezami!" je zgrozen France. "Malodusnost in malobriznost 
kopljeta narodu prezgodnji grob," je zaskrbljen Ivan. Ampak Primoz svari: 
"Oli zludi nje, kir h taki pregrehi inu golufiji melce, zuper ne pridigujo 
inu ne branijo, bode tudi kuhal v tim peklu vekoma, aku prave pokure inu per 
pravim casu ne dejo."
In zato nikoli ne posiljaj sprasevat, komu govorijo Trubar in Preseren in 
Cankar: govorijo tebi!