[SlovLit] JiS 2007/5

[jurska]

Peta številka dvainpetdesetega letnika Jezika in slovstva obsega 114 strani in je sestavljena iz petih razprav, treh ocen, poročila, zapisa ob osemdesetletnici ter tematskega sklopa o slovenščini v znanosti in na univerzi. Na spletni strani (http://www.jezikinslovstvo.com) lahko najdete povzetke razprav, kazalo ter prvo razpravo.  

Razpravljalni del revije je tokrat z izjemo pragmatične obravnave parlamentarnih razprav posvečen literarnim temam, in sicer proznemu in uredniškemu delovanju Zofke Kveder, dramam Daneta Zajca in Vena Tauferja ter folklornim elementom v poeziji slovenske moderne.

NINA MODRIJAN se v članku posveti vljudnostnim oblikam in naslavljanju v parlamentarnih razpravah kot formalnem govornem dogodku. Po uvodni razpravi o mejah med vljudnostjo in nevljudnostjo v političnem govoru ter vplivu institucije in govorne situacije na uporabo jezikovnih oblik se posveti predvsem naslavljanju in menjavanju vlog v parlamentu. Na primerih odlomkov iz zapisanih sej Državnega zbora predstavi zlasti načine predajanja vloge govorca, načine pridobivanja vloge govorca, načine ohranjanja vloge govorca, nato pa se posebej osredotoči na vlogo osebnih zaimkov in nominalnih oblik naslavljanja pri vzdrževanju vloge govorca.

V članku KLEMENTINE PODVRŠNIK so predstavljene medbesedilne navezave na folklorne elemente, ki so jih pri svojem pesniškem ustvarjanju uporabljali Dragotin Kette, Josip Murn, Ivan Cankar, Oton Župančič, Cvetko Golar, Rudolf Maister, Fran Eller, Vojeslav Molè, Silvin Sardenko, Anton Medved, Vida Jeraj in Ljudmila Poljanec. Analiza primerov avtorico pripelje do ugotovitve, da se folklorni medbesedilni elementi kažejo na ravni besedilnega sveta, v motivih (npr. motivi živali, cvetja, drevja, pivski motivi, motivi svetnikov itd.), temah, idejah in simbolnih pomenih. 

Glavna tema članka TINE PEČOVNIK so miti v Zajčevi drami Kálevála in Tauferjevi drami Prometej ali tema v zenici sonca. S pomočjo Lévy-Straussovega pristopa k preučevanju mitov, simboličnih teorij in Jungove psihoanalize ter z upoštevanjem in primerjanjem avtopoetik obeh izbranih avtorjev skuša opredeliti značilnosti mitičnih motivov obeh dram. Tauferjevo mitično zgodbo primerja z grškim mitom o Prometeju, Zajčevo mitično zgodbo pa s finskim narodnim epom Kalevala. Osredotoči se predvsem na načine predelave mitov pri obeh avtorjih in ju medsebojno primerja. Spoznanja avtorico med drugim pripeljejo tudi do zaključka, da sta oba avtorja mitični zgodbi uporabila kot pripomoček za osvetlitev tedanje družbeno-zgodovinske problematike.

SILVIJA BOROVNIK se v članku posveti ženskim likom v prozi Zofke Kveder. Osredotoči se zlasti na zbirko črtic Misterij žene ter romana Njeno življenje in Hanka. Analizira predvsem tista mesta v literarnem ustvarjanju Zofke Kveder, v katerih se zrcali avtoričino nasprotovanje oz. upiranje tradicionalnim ženskim omejitvam in zavzemanje za žensko svobodo v smislu neukalupljenega življenja. Glede na njeno življenjsko zgodbo poudari dejstvo, da bi Zofka Kveder kot »prva slovenska klasikinja« morala biti obravnavana tudi v šolskih učbenikih.  

VLADKA TUCOVIČ v članku predstavi literarno revijo Domači prijatelj, ki jo je več kot deset let urejala Zofka Kveder. V luči njenega uredniškega dela predstavi zgradbo, izhajanje in recepcijo revije, sodelavce, postopek sprejemanja novih prispevkov in način njihovega honoriranja. Revijo primerja tudi s tedanjimi slovenskimi kulturnimi periodičnimi publikacijami (Ljubljanski zvon, Dom in svet, Slovan). 


Drugi, ocenjevalno-poročevalski del revije se začne z ocenama dveh slovarjev: IRENA STRAMLJIČ BREZNIK predstavi in ovrednoti slovar primerjalnih frazemov avtorice Željke Fink Arsovski, ALENKA VALH LOPERT pa slovar govora v Splitu, katerega avtorja sta Thomas F. Magner in Dunja Jutronić. Sledi prispevek JAGODE KAPPEL, v katerem je pregledno predstavljen in ocenjen priročnik Elizabete Jenko Z branjem do slovenščine/Slowenisch lesen und verstehen/Slovenian-Read and Understand. Sklop zaključujeta poročilo MOJCE TOMIŠIĆ o poteku in obravnavanih temah na mednarodnem znanstvenem simpoziju Besedje slovenskega jezika ter zapis GREGORJA KOCIJANA ob osemdesetletnici dr. Emila Cesarja. 

Novost v tej številki je tematski sklop z naslovom Slovenščina v znanosti in na univerzi, v katerem so objavljeni prispevki s Posveta o jeziku znanosti in visokega šolstva na Slovenskem, ki je potekal 8. decembra 2006 v prostorih Univerze v Ljubljani. Prispevke sta zbrala, uredila in uvedla MONIKA KALIN GOLOB in MARKO STABEJ, svoje mnenje o tej problematiki pa so podali tako predstavniki visokošolskih institucij – Filozofske fakultete UL (ADA VIDOVIČ MUHA), Fakultete za družbene vede UL (TOMO KOROŠEC, MACA JOGAN, NELI DIMC), Fakultete za matematiko in fiziko UL (JANEZ STRNAD) kot predstavniki uradnih institucij, ki se ukvarjajo z znanostjo in visokim šolstvom – ARRS-ja (FRANCI DEMŠAR, STOJAN SORČAN) in Univerze v Ljubljani (PETER MAČEK).

Številko zaključuje rubrika V branje vam priporočamo, v kateri je predstavljenih pet knjig, povezanih s strokovnim jezikom, frazeologijo, kratko prozo, z različnimi literarnimi vprašanji ter s Simonom Gregorčičem.  

Urška Jarnovič, 
tehnična urednica Jezika in slovstva
(jurska na volja.net)

P. S. Vse spremembe podatkov o naročnikih ter prijave novih naročnikov (pa tudi odjave obstoječih) sprejema tehnična urednica revije na svoj e-naslov.