[SlovLit] Božič

[Miran Hladnik, Siol]

Od: Sonja.Cestnik-Zadnek na gov.si
Poslano: 3. december 2007 9:40
Za: slovlit na ijs.si
Zadeva: Re: SlovLit izvleček, let 233, številka 4

Prav zanimivo se mi zdi, kako so nekateri nezadovoljni s pravili 
v našem jeziku. Vsak ima kakšno pripombo, nekdo bi rad pisali 
Božič z veliko, nekdo bi rad to, nekdo drug bi rad pisal drugače 
kaj drugega, ampak vedno bi vsi pisali drugače, kot določajo pravila. 
Pišimo vsak po svoje, kot se komu zdi, razlagajmo si pravila vsak 
po svoje, pa bomo imeli kaos, še hujši, kot je že itak. Pravila so 
napisana zato, da bi se poenotili, da bi vladal nekakšen red, da bi 
bilo vse skupaj vsaj delno urejeno, saj je tako že izjem dovolj. 
Naš pravopis je odličen in upoštevajmo ga! Lep dan vsem!

====

Od: Ivanka Sircelj Znidarsic [Ivanka na zrc-sazu.si]
Poslano: 3. december 2007 18:39
Za: Miran Hladnik
Zadeva: Re: [SlovLit] Božič, še kar

Spoštovani!
Govorjenje o zabitosti zaradi pisanja božiča (praznika, ne 
manjšalnice od besede Bog, ki ima samo to ime, torej mu je ime 
Bog, ne Zeus, Alah ali kaj drugega) z malo začetnico kaže 
podobo pisca, ne naslovnika njegovih poniževalnih besed. Kakor 
moj rojstni dan ali praznik mojega rojstnega dne nisem jaz, tudi 
praznik Jezusovega rojstva ni on sam, ampak le dan, ko se praznuje 
spomin njegovega rojstva. V čem naj bi bila tu slaboumnost 
ali zabitost, pa očitno vedo le tisti, ki nimajo drugih argumentov.
Ivanka Šircelj-Žnidaršič

====

From: <vlado na zrc-sazu.si>
To: <slovlit na ijs.si>
Sent: Monday, December 03, 2007 3:38 PM
Subject: Re: Božič in strpnost


Menim, da videnje zabitosti v pisanju imen praznikov z malo zacetnico ni 
izraz nestrpnosti, ampak prej dragoceno pricevanje, kako vidijo pogrome 
zoper pisanje imen praznikov z veliko zacetnico zunaj Kristofove dezele. 
Res pa je, da na izbiro med veliko in malo zacetnico vsaj deloma vpliva tudi 
ustroj jezikov.

Angleska imena dni tedna se recimo pisejo z veliko zacetnico, ker je v njih 
se vidna nekdanja posvecenost dni tedna poganskim bogovom, medtem ko 
se v slovenscini dnevi tedna zgolj stejejo od nedelje, ko se ne dela in 
nakupuje, prek srede kot sredine tedna do sobote, ki je prav tako dan 
mirovanja, zato je slovensko pisanje imen dni tedna z malo zacetnico 
povsem razumljivo. Na drugi strani je spet razumljiv zapis svojilne zveze 
Gospodov dan z veliko zacetnico v SP 2001 ali nastop svete Nedelje kot 
osebe v ljudski pesmi Jezusova masa (SLP 93).

Poseben je nato nastop meseca Brezna kot osebe v Vodnikovi pesmi Kos in 
Brezen, ker je vazen v tem, da je dal podlago se Serpanu in Svecanu v 
Presernovih pesmih. "Moderno" popravljanje Serpana (kot sinonima za 
mesec Julij in namig na PRIMICOVO JULJO) v srpan ter Svecana (kot 
sinonima za mesec izida pesnitve z uresnicenim akrostihom) v svecan je v 
svoji nestrpnosti dejansko zabito, ker poplitvi dojemanje Presernovih Gazel in 
Sonetnega venca.

Vlado Nartnik